Jedro

Obstoj klavzule o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) strankam vročeno. Tisti, ki (kot v konkretnem primeru tožeča stranka) zatrjuje, da to ni res in da odločbe ni prejel (ali da jo je prejel kasneje), mora najprej doseči razveljavitev take klavzule pred sodiščem, kjer je takšen postopek tekel. Dokler oziroma če tega ne doseže, pa velja, da je odločba bila vročena in da je postala pravnomočna takrat, kot to izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8. 5. 2018 je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Izpodbijani sklep naj bi temeljil na predpostavki, da je bil sklep o napotitvi na izpodbijanje pooblaščencu tožeče stranke vročen 30. 5. 2017. Ta ugotovitev sodišča je napačna. Pritožnik sodišču prilaga izpis popisa prejetih elektronskih pisem na spletni aplikaciji postar.eu, ki je uradna spretna stran Pošte Slovenije d.o.o., kamor njegov pooblaščenec prejema vse poštne pošiljke informacijskega sistema Vrhovnega sodišča RS. Iz tega izpisa naj bi bilo razvidno, da je bil v pošiljki samo sklep red. št. 29. Sklep red. št. 29 pa je priloženi sklep o tem, da se izvršilni postopek za nepremičnino ID znak X ustavi in se izvršba zanjo izbriše. Vročen je bil torej omenjeni sklep in ne sklep z redno številko 28 o napotitvi na pravdo. O tem je tožeča stranka sodišče obvestila v vlogi z dne 11. 10. 2017. Sama vpogleda v sistem elektronskega poslovanja sodišča nima, vendar sklepa red. št. 28, ki je glede na podatke spisa sklep o napotitvi na pravdo, ni prejela v pošiljki z dne 25. 5. 2017. Tožeča stranka nima dostopa, znanja in ne mehanizma vpogledati v elektronski sistem vodenja dokumentov, vročanja in evidence, vendar je pri tem poslovanju očitno prišlo do napake. Zato sodišču predlaga, da naj priložene izpise upošteva kot dokazila o dejanski vročitvi in zato ugotovi, da je bil tožeči stranki sklep o napotitvi na pravdo vročen ob pregledu spisa dne 10. 10. 2017. Da tožeča stranka ni prejela sklepa o napotitvi na pravdo, izhaja tudi iz okoliščine, da tožbe ni vložila po domnevnem prejemu sklepa, a da jo je vložila nemudoma po tem, ko je prejela obvestilo sodišča prve stopnje o tem, da je bil ta sklep izdan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 3. odstavkom 65. člena ZIZ1 lahko tretji, ki je vložil ugovor na podlagi 64. člena ZIZ, v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njegovega ugovora začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Kot je v izpodbijanem sklepu2 pojasnilo že sodišče prve stopnje, po preteku tega roka tožbe zaradi nedopustnosti ni več mogoče vložiti.

5. Iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani I 957/2016 je razvidno, da je bil sklep, s katerim je izvršilno sodišče zavrnilo ugovor tretjega (to je tožeče stranke), izdan dne 22. 5. 2017 (red. št. 28). V zvezi z omenjenim sklepom sodišče prve stopnje ne izpostavlja, da je bil tožnikovemu pooblaščencu vročen 30. 5. 2017, ampak da je postal pravnomočen 8. 6. 2017.3 Da je temu tako, pa izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti (z datumom 8. 6. 2017), s katero je predmetni sklep v izvršilnem spisu opremljen.

6. Obstoj takšne klavzule vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) strankam vročeno. Tisti, ki (kot v konkretnem primeru tožeča stranka) zatrjuje, da to ni res in da odločbe ni prejel (ali da jo je prejel kasneje), mora najprej doseči razveljavitev take klavzule pred sodiščem, kjer je takšen postopek tekel.4 Dokler oziroma če tega ne doseže, pa velja, da je odločba bila vročena in da je postala pravnomočna takrat, kot to izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti. Zato je pritožnikovo pojasnjevanje, da je predmetni sklep (red. št. 28 prej omenjenega izvršilnega spisa) prejel šele potem, ko je z vlogo z dne 9. 10. 2017 zaprosil za pregled spisa, in njegovo sklicevanje na dokaze, iz katerih naj bi to (kot tudi okoliščina, da sklepa ni prejel že prej) izhajalo, v tem (pravdnem) postopku oziroma za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa neupoštevno.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP5). Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 2 Sicer v zvezi z 59. členom ZIZ, ki to isto vprašanje ureja glede dolžnika (glej VS RS II Ips 45/2006 z dne 26. 7. 2017). 3 In da je naslednji dan začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki se je iztekel 10. 7. 2017 opolnoči. 4 Glej VSRS sklep Cp 11/2015 z dne 11. 6. 2015. Pri tem se institut razveljavitve klavzule (potrdila) o izvršljivosti, kot je predviden v 42. členu ZIZ, nanaša in uporablja tudi za klavzulo (potrdilo) o pravnomočnosti (glej VSL sklep II Cp 15/2016 z dne 16. 3. 2016). 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.