Jedro

Tožena stranka utemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje, da je to storilo kršitev določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP, saj so v cenilnem mnenju pomanjkljivosti, ki pri toženi stranki tudi po presoji pritožbenega sodišča vzbujajo dvom v pravilnosti podanega mnenja, posledično pa tudi dvom o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, v točki I. in III. izreka izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna iz naslova zavarovanja po polici za avtomobilsko zavarovanje, št. X z dne 24. 5. 2016 tožeči stranki izplačati 5.782,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku navedenih zneskov in datumov dalje do plačila (točka I. izreka). Presežni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 304,35 EUR s pripadki je zavrnilo (točka II. izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki 3.977,88 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od prejema sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila (točka III. izreka). Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila vsa vtoževana in pri toženi stranki zavarovana vozila poškodovana zaradi toče dne 13. 7. 2006, da so bila pregledana po cenilcu tožene stranke, ki si je vozila ogledal, ocenil škodo in potrdil, da so poškodbe nastale zaradi toče, da je tožeča stranka že z listinami (računi za popravilo, kalkulacijami izdelanimi v fazi popravil vozil s strani pooblaščenih serviserjev tožene stranke in popisi škode), ki jih je predložila v spis in nato še z listinami tožene stranke (fotografije poškodb vozil in zapisniki poškodb podjetja F.) dokazala, da ji je nastala premoženjska škoda v vtoževani višini, da je to v tej višini kot realno potrdil tudi tekom postopka postavljeni sodni cenilec, je sodišče zaključilo, da je tožena stranka upravičena do povrnitve vtoževane škode zmanjšane za 304,35 EUR kolikor znaša 5 % soudeležba tožeče stranke po sprejetih Splošnih pogojih avtomobilskega kaska PG-aka/11-2. 2. Tožena stranka odločitev sodišča prve stopnje v prisodilnem delu, to je v točki I. in posledično v točki III. (v izreku o pravdnih stroških) izpodbija s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko v celoti zavrne oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožena stranka v pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko v predmetnem postopku ni sledilo določbam Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke, da že angažiranega izvedenca pritegne k dopolnitvi mnenja oziroma, ker ni ugodilo dokaznemu predlogu tožene stranke po angažiranju novega izvedenca cestnoprometne stroke-cenilca avtomobilskih škod. Tako sodišče po mnenju tožene stranke ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja oziroma obsega višine materialne škode, ki jo tožnik tožbeno uveljavlja. Ker pa je dokazno breme glede obsega in višine materialne škode na strani tožeče stranke, tožena stranka meni, da tožeča stranka ni niti izkazala zatrjevanega obsega in višine škode glede na pomanjkljivo mnenje angažiranega cenilca. Tožena stranka je imela pripombe na mnenje cenilca, ker to ni bilo popolno, jasno, niti strokovno glede na njegove ugotovitve. Izvedenec namreč v mnenju ni pojasnil kako in na kakšen način je prišel do ugotovljenih vrednosti poškodb na vozilih, saj je iz mnenja razvidno, da je zgolj zapisal listine, ki so v spisu in prepisal zneske škode, ki jih tožbeno uveljavlja tožeča stranka za vsako vozilo posebej. Izvedenec je v mnenju testno naredil izračun zgolj za dve vozili, kar pa po mnenju tožene stranke ne zadošča za ugotovitev obsega škode na vseh vozilih in niti ni strokovno, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo, da so ugovori tožene stranke glede pomanjkljivosti mnenja odveč. Izvedenec bi moral opraviti izračun nastale škode za vsako vozilo posebej in takšne izračune utemeljiti in obrazložiti, saj je samo tako možno izvedeniško mnenje preizkusiti in podati nanj pripombe in komentarje. Izvedenec tega ni storil, takšno mnenje izvedenca je neuporabno in se tožena stranka ne more strinjati z odločitvijo sodišča, da je izvedenec jasno obrazložil kako je preveril predloženo dokumentacijo in prišel do svojih zaključkov in da ne drži, da je prepisal le zneske tožbenega zahtevka. V kolikor bi slednje držalo, bi izvedenec natančno in jasno obrazložil višino škode in naredil kalkulacijo za vsa vozila. Tožena stranka je v svoji vlogi jasno opredelila pomanjkljivosti prvotnega mnenja izvedenca in nanje sodišče tudi opozorila, vendar pa slednje teh pomanjkljivosti ni upoštevalo, tudi ne kasneje, ko jih izvedenec z dopolnilnim mnenjem ni odpravil in je toženka na to sodišče tudi opozorila za vsako vozilo posebej. Izvedenec pri izdelavi dopolnilnega mnenja ni upošteval pripomb tožene stranke v vlogi z dne 26. 9. 2019, kljub temu, da je tožena stranka sodišču posredovala fotografije in delovne naloge družbe. F. iz katerih izhaja, kje so bile ugotovljene poškodbe na posameznih vozilih. Kljub temu, da je izvedenec v mnenju zapisal, da so podatki (popisi škode) iz zapisnikov izdelani s strani podjetja F. in posredovane fotografije s strani tožene stranke med seboj skladni, jih izvedenec pri izdelavi mnenja ni uporabil niti da bi izdelal oceno škode na tistih vozilih za katere je navedel, da so fotografije poškodb glede na zapisnike skladne, vendar je zaključil, da to ne vpliva na zaključke izvedeniškega (cenilnega) mnenja. Izvedenec v dopolnilnem mnenju ni pojasnil zakaj ne odgovori na pripombe tožene stranke v njeni vlogi, kjer je tožena stranka jasno poudarila, s čim se v mnenju ne strinja, izvedenec pa se do teh pripomb sploh ni opredelil oziroma ni pojasnil zakaj se ne želi opredeliti, niti ni z ničemer podkrepil svojih ugotovitev. Kljub temu, da je tožena stranka, čeprav to ni njeno dokazno breme (glede dokazovanja višine in obsega škode, temveč je to dokazno breme tožeče stranke) za potrebe tega postopka predložila listine in dokaze s katerim je razpolagala, izvedenec le-teh niti ni uporabil in svojega dela ni opravil kot bi moral, saj kljub dopolnilnemu mnenju ni odgovoril oziroma ni želel odgovoriti na pripombe tožene stranke. Na te pa ni odgovorilo niti sodišče v izpodbijani sodbi. Sodišče je zato neutemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke po imenovanju novega izvedenca in s tem bistveno kršilo določila 254. člena in 5. člena ZPP, posledično pa je bilo dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno in je odločitev preuranjena. Po mnenju tožene stranke tožeča stranka ni uspela dokazati zatrjevanega obsega in višine škode, ki jo vtožuje.

3. Tožeča stranka je na pritožbene navedbe odgovorila, predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka utemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje, da je to storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko v predmetnem sporu ni sledilo določbam Zakona o pravdnem postopku in je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke, da že angažiranega izvedenca pritegne k dopolnitvi mnenja oziroma angažira novega izvedenca - cenilca avtomobilskih škod. Utemeljeno očita kršitev določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP, saj so v cenilnem mnenju pomanjkljivosti, ki pri toženi stranki tudi po presoji pritožbenega sodišča vzbujajo dvom v pravilnosti podanega mnenja, posledično pa tudi dvom o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe. Poleg tega ima tožena stranka prav, ko pritožbeno zaključuje, da je ostala preslišana, ker na svoje utemeljene, obrazložene in za odločitev bistvene, pripombe na cenilno mnenje, ni dobila odgovora niti od cenilca niti od sodišča. 6. Kot utemeljeno navaja tožena stranka v pritožbi je ta v vlogi z dne 26. 9. 2019 podala konkretne pripombe na izdelano mnenje sodnega cenilca1, ko je v zvezi s cenitvijo škode na vozilu Hyundai, reg. št. CE ..., navedla, da je cenilec pri ugotovitvi višine škode upošteval popis škode po toči družbe F. d.o.o. z dne 28. 11. 2016 in kalkulacijo ... A. K. z dne 9. 12. 2016, hkrati pa je za navedeno vozilo k mnenju predložil tudi testno kalkulacijo po Eurotax, ki pa je ni obrazložil, niti ni obrazložil kaj je upošteval in na kakšni podlagi ter zakaj. Tožena stranka je konkretno izpostavila dejstva pomembna pri ugotavljanju obsega in višine škode, ki pa sta jih tako izvedenec in kasneje tudi sodišče prezrla. Tožena stranka je namreč izpostavila, da je iz navedene kalkulacije in popisa škode družbe F. mogoče ugotoviti, da izdelana Eurotax kalkulacija niti ne zajema točnih in pravilnih podatkov, na primer iz popisa škode izhaja, da je izvedenec pri kalkulaciji upošteval korozijsko zaščito, pri čemer pa ni pojasnil zakaj je bila ta potrebna in na katerih delih vozila, še posebej glede na dejstvo, da so bili deli na vozilu hladno popravljeni in ne z barvanjem (pri čemer ne pojasniti niti kako bi lahko bila narejena korozijska zaščita na stebričku, brez da bi le-tega odprli, itd.); prav tako da pod točko 27 - desni blatnik, zapiše in upošteva 20 x vdolbina 20 mm, 5 x vdolbina do 30 mm, medtem, ko da to ne izhaja iz popisa škode, na katerega se cenilec sklicuje (iz popisa škode F. da izhaja, da je na desnem blatniku bila ugotovljena enkrat vdolbina do 20 mm in 3 x vdolbina do 30 mm). Glede na navedeno je, kot je opozarjala tožena stranka, mogoče ugotoviti, da kalkulacija, ki jo je cenilec priložil k mnenju (enako tudi za vozilo Opel Corsa) ne ustreza niti strokovno niti vsebinsko popisu škode na katerega se cenilec sklicuje. Ugotovitve in izračun Eurotax, ki jih je cenilec predložil mnenju, po mnenju tožene stranke tako niso odraz dejanskega stanja glede na popis škode, ki izhaja iz popisa družbe F. Na konkretne nepravilnosti in nejasnosti v zvezi z cenilnim mnenjem in k temu predloženo testno kalkulacijo po Eurotax je tožena stranka opozorila tudi glede ocene škode na vozilu Corsa. Prav tako pa je tožena stranka imela pripombe glede cenitve škode na preostalih vozilih, ker da izvedenec - cenilec ni pojasnil zakaj in na kakšen način je prišel do ugotovljene višine škode, svojih ugotovitev pa tudi ni podkrepil z izračuni. Kot utemeljeno navaja tožena stranka in to izhaja tudi iz dopolnitve cenilnega poročila z dne 7. 8. 2020, cenilec na pripombe tožene stranke ni odgovoril in tega ni storilo niti sodišče, čeprav so bile te bistvenega pomena za odločitev glede utemeljenosti vtoževane višine škode. Tako izvedenec k mnenju predloženih kalkulacij po Eurotax za dve vozili in sicer za Hyundai in Opel Corsa tudi v dopolnjenem cenilnem mnenju ni obrazložil in ni pojasnil zakaj se ti razhajata s kalkulacijo priloženo s strani tožeče stranke za ti vozili. Priloženi kalkulaciji tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne potrjujeta pravilnosti uveljavljane škode po računih tožeče stranke, kot to izhaja iz cenilnega mnenja. Poleg tega ima tožena stranka prav, ko navaja, da je tožena stranka sodišču posredovala fotografije in delovne naloge F. iz katerih izhaja kje na vozilih so bile ugotovljene poškodbe za vsako od vozil, kakor tudi fotografije vozil, pa cenilec pri izdelavi mnenja teh ni uporabil, da bi izdelal oceno škode na tistih vozilih za katere je navedel, da so fotografije škode glede na zapisnike skladne, vendar je enostavno zaključil, da to ne vpliva na zaključke izvedeniškega oziroma cenilnega mnenja, ne da bi to podrobneje pojasnil2. Ker odgovora zakaj so njene pripombe neutemeljene in zakaj jih sodišče ni upoštevalo, sodišče prve stopnje toženi stranki v obrazložitvi sodbe ni podalo, je tožena stranka tako ostala v svojih navedbah, ki pa so bile bistvenega pomena za pravilno odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti vtoževane višine škode, preslišana.

7. Pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kakor tudi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tako utemeljena.

Pritožbi je bilo zato ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki I. in posledično v točki III. izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354 v zvezi s členom 339/I in II tč. 8 ZPP)

8. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti zagrešene kršitve in odgovoriti na vse za odločitev relevantne pripombe tožene stranke na oceno škode po zapriseženem izvedencu - cenilcu bodisi z zaslišanjem bodisi s postavitvijo novega cenilca kot je to predlagala tožena stranka, ter popolno in pravilno ugotoviti utemeljenost višine vtoževane škode na obravnavanih vozilih ter o zadevi znova odločiti. Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče ocenilo, da ugotovljene pomanjkljivosti samo ne more odpraviti in je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavo, s čemer pa ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glej pripravljalno vlogo tožene stranke na list. št. 119 spisa. 2 Na kar je tožena stranka opozarjala tudi v svoji pripravljalni vlogi z dne 15. 9. 2020 na l. št. 156 spisa.