Jedro

Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

I. „Tožnik J. I. je na podlagi Pogodbe namesto razlastitve in izvensodne poravnave z dne 3. 6. 2009 št. 1780-875/2008-2 ter odločbe GURS OGU Ljubljana z dne 10. 5. 2010 pod št. 02112-2880/2009-8 lastnik nepremičnin ID znak 000 in 001 v celoti in je tožena stranka občina X dolžna to priznati in tožniku zastaviti za zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo tožnik pri nepremičninah ID znak 000 in 001 v lasti tožene stranke, vknjižil kot lastnik do celote, sicer bo ta sodba nadomestila takšno listino, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.“

II. Tožnik je dolžan toženki povrniti 2.113,65 EUR pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožnik je dolžan toženki povrniti 1.361,52 pritožbenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svoje pritožbene stroške pa nosi sam.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožnik na podlagi Pogodbe namesto razlastitve in izvensodne poravnave z dne 3. 6. 2009, št. 000-875/2008-2 ter odločbe GURS OGU Ljubljana z dne 10. 5. 2010, št. 02112-2880/2009-8 lastnik nepremičnin ID znak 000 in 001 v celoti in je toženka to dolžna priznati in mu izstaviti za zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo tožnik pri navedenih nepremičninah vknjižil kot lastnik do celote, sicer bo ta sodba nadomestila takšno listino, v roku 15 dni; odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 2.113,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah, hkrati pa tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine, nesklepčen. Že iz tega razloga bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Takšna zahtevka se med seboj izključujeta. Iz razlogov, kot jih je navedlo, bi sodišče lahko ugodilo kvečjemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče razloguje, da sta pravdni stranki s pogodbo namesto razlastitve merili na čim bolj enake površine zamenjanih zemljišč, za tak zaključek pa ni imelo podlage v trditvah pravdnih strank in je prekoračilo njuno trditveno podlago. Sodišče je tudi zaključilo, da naj bi toženka pripravila dodatek k pogodbi (priloga A7), v katerem naj bi med drugim tožniku dala zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice za obe novonastali parceli. Tudi če bi to držalo, samo priprava osnutka dodatka ne ustvarja nobenih obligacijskopravnih posledic. Tudi ni jasno, na podlagi česa je sodišče prišlo do zaključka, da je toženka pripravila osnutek dodatka, dodatek je nepodpisan in brez datuma, lahko bi ga sestavil kadarkoli. Še vedno ni jasno, na kakšni podlagi je tožnik prišel do zaključka, da bi morala toženka nanj prenesti prav vtoževani parceli in ne morebiti drugih dveh parcel, ki sta nastali iz prvotnih parcel, št. 493/1 in št. 540/3 k. o. X. Po pogodbi namesto razlastitve sta omenjena le dela prvotnih parcel, iz pogodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi imel tožnik izbiro, kateri del prvotnih parcel bo pridobil. Zgolj površina nepremičnin ne dokazuje njihove identitete. Sodišče je tudi napačno razlagalo določbo 6. člena pogodbe namesto razlastitve. Iz njega nikjer ne izhaja, da je toženka dolžna izdati zemljiškoknjižno dovolilo, temveč se je zavezala le k sklenitvi dodatka. Tudi zapisnik ne izkazuje nobene navedbe glede izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnik bi moral najprej (ali hkrati) zahtevati sklenitev dodatka, nato pa šele izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je razpolagalni pravni posel, ki mora imeti podlago v zavezovalnem pravnem poslu. Tako tudi sodba VSL II Cp 2641/2009. Sodišče je napačno razlagalo tudi 4. člen pogodbe namesto razlastitve. Do sklenitve dodatka k pogodbi ni prišlo, od overitve pogodbe pa je že minilo več kot 90 dni, zato tožnik ni več upravičen zahtevati sklenitve dodatka, niti izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, temveč kvečjemu izplačilo. Tudi iz tega razloga tožnik za parcelo št. 493/3 ni upravičen zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče je tudi napačno odločilo, da izpolnitev obveznosti toženke ni postala nemogoča in da leta 2010 sprejet prostorski plan ne vpliva na zmožnost izpolnitve obveznosti toženke. Sporni nepremičnini nista namenjeni kmetijski pridelavi in bi bila njuna odsvojitev v ta namen v nasprotju z OPN MOL ID, ki predstavlja veljaven in zakonit podzakonski predpis, sprejet po sklenitvi pogodbe.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 3. 6. 2009 sklenili Pogodbo namesto razlastitve in izvensodno poravnavo (priloga A2), s katero sta zamenjali zemljišča v lasti tožnika z zemljišči v lasti toženke - med drugim tudi z delom parcele št. 540/3 k. o. X v izmeri 541 m2 in z delom parcele št. 493/1 iste k. o. v izmeri 1366 m2. Glede njih sta se dogovorili, da bosta sklenili dodatek k pogodbi, glede dela parcele št. 493/1, ki v času sklepanja pogodbe še ni bila v lasti toženke, v roku 90 dni od overitve pogodbe, glede dela parcele št. 540/3 pa po izdani odločbi pristojne GURS. V nadaljevanju je toženka pridobila v last parcelo št. 493/1, dne 10. 5. 2009 pa je bila izdana tudi odločba GURS, Območne geodetske uprave Ljubljana, iz katere je razvidno, da sta iz parcele št. 493/1 nastali parceli št. 493/3 in 493/4, iz parcele št. 540/3 pa parceli št. 540/5 in 540/6. Po neprerekanih trditvah tožnika parcela št. 493/3 meri 1365 m2, parcela št. 540/5 pa 541 m2. Toženka dodatka k pogodbi s tožnikom ni sklenila. Tožnik je zato vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na parcelah št. 493/3 k. o. X v izmeri 1365 m2 in št. 540/5 te k. o. v izmeri 541 m2 in zahteva, da mu toženka izstavi ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičninah vknjižil kot lastnik.

6. Iz povedanega je razvidno, da tožnik ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na originaren način, to je že s trenutkom, ko so se izpolnili pogoji, določeni z zakonom, temveč lastninsko pravico izvaja iz prednikove pravice, saj se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Že iz tega razloga je tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice neutemeljen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti.

7. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da je tožnik zahtevek na izstavitev za zemljiško knjigo sposobne listine, torej zemljiškoknjižnega dovolila, postavil preuranjeno. Kot je razvidno iz povedanega, sta pravdni stranki že v Pogodbi namesto razlastitve in izvensodni poravnavi z dne 3. 6. 2009 glede spornih parcel predvideli kasnejšo sklenitev dodatka, kot dokončne sklenitve zavezovalnega pravnega posla. Veljavnost pogodbe sta glede dela parcel št. 493/1 in 540/3 k. o. X vezali na kasnejšo sklenitev dodatka. Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu (razpolagalni pravni posel) označena z zemljiškoknjižnimi podatki (23. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila pa mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla (4. točka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih. V konkretnem primeru temu ni tako – v Pogodbi namesto razlastitve in izvensodni poravnavi z dne 3. 6. 2009 sta sporna predmeta pogodbe označena kot del parc. št. 493/1 v izmeri 1366 m2 in del parc. št. 540/3 v izmeri 541 m2, v predlaganem zemljiškem dovolilu pa kot parceli št. 493/3 (v izmeri 1365 m2) in št. 540/5 (v izmeri 541 m2) oziroma kot nepremičnini ID znak 000 in 001. Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ). To pomeni, da je nepremičnina načeloma enaka osnovni enoti zemljiškega katastra, to pa je zemljiška parcela. Ta je v zemljiškem katastru označena kot parcela s parcelno številko. Sporni nepremičnini v pravnem poslu z dne 3. 6. 2009 ne predstavljata prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.

8. Glede na povedano je zaključiti, da zavezovalni pravni posel, na katerem temelji zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, še ni bil veljavno sklenjen, tako da terjatev za vknjižbo lastninske pravice ni nastala. Če hoče tožnik torej doseči dokončno realizacijo zaveze toženke v sporni pogodbi z dne 3. 6. 2009, mora najprej uveljaviti terjatev na sklenitev veljavnega zavezovalnega posla (in hkrati lahko zahteva tudi izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila).

9. Glede na povedano, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP). Ker je prišlo do spremembe uspeha pravdnih strank v postopku, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Sedaj je tožnik toženki dolžan povrniti njene pravdne stroške. Toženki pripada 890,50 EUR nagrade za postopek, 822,00 EUR nagrade za narok, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR, skupaj 1.732,50 EUR, z 22 % DDV (381,15 EUR) pa 2.113,65 EUR. Te stroške je tožnik dolžan toženki povrniti v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je tožnik dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka in sicer 1.096,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, skupaj 1.116,00 EUR, z 22 % DDV (245,52 EUR) pa 1.361,52 EUR. Tudi te stroške je dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Ker z odgovorom na pritožbo tožnik ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).