Jedro

Organ za BPP v okviru preizkusa vloge njene pomanjkljivosti, tj. v konkretnem primeru vprašanje, na kaj se nanaša tožničina prošnja, ne more odpraviti s svojim mnenjem o tem, kaj tožnica želi doseči, kateri postopek in katero obliko brezplačne pravne pomoči potrebuje za to.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 435/2014 z dne 22. 7. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani tožnici dodelil BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV P 1374/2004 z dne 16. 12. 2004 (I. točka izreka) in zavrnil njeno prošnjo za oprostitev plačila stroškov izvršilnega postopka (II. točka izreka). S III. točko izreka je odločil, da je tožnica dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe pri pristojnem sodišču vložiti predlog za izvršbo ter ga o tem v roku 8 dni obvestiti. Za izvajanje BPP je določil odvetnika A.A. iz Ljubljane (IV. točka), ki je dolžan napotnico s stroškovnikom po opravljeni storitvi vrniti strokovni službi organa za BPP.

Tožnica zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da ni želela niti ni izjavila, da želi preživnino iz tujine izterjevati s sodnim postopkom, niti da zanj potrebuje BPP. Njeno izjavo, da želi primer rešiti tako, da se ji preživnina, ki je ne prejema, ker je neizterljiva, „ne prikazuje“, naj bi na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ... pomotoma razlagali napačno in zadevo prepustili sodišču, čeprav je njeno popolno vlogo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že poslalo pristojnim organom v Bosno in Hercegovino.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnici odobrila BPP za izterjavo preživnine, ker naj bi iz dopisa Centra za socialno delo ... smiselno izhajalo, da tožnica potrebuje BPP zaradi izterjave preživnine zoper očeta, tožnica pa je po pozivu organu za BPP poslala izpolnjen obrazec BPP št. 1 in izvršilni naslov. Ker je tožnica prošnjo izpolnila (v razdelku „III. Podatki o zadevi“ je sicer navedla le opr. št. BPP zadeve) in predložila potrebna dokazila, ji je organ za BPP dodelil BPP v obsegu, ki naj bi zagotavljal varstvo njenih pravic. Zato toženka meni, da so tožničine navedbe, da izterjave preživnine iz tujine ni želela reševati s sodnim postopkom, neutemeljene. Poleg tega naj bi tožničina navedba, da zahteva, da se ji preživnina, ki je ne dobiva, preneha prikazovati in upoštevati, ker je zaradi tega prikrajšana med drugim tudi za državno štipendijo, pomenila, da tožnica potrebuje BPP za izvršilni postopek. Za uveljavljanje socialnih pravic naj bi bilo namreč treba izkazati, da je v postopku izterjava izvršilnega naslova. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP odločil o tožničini prošnji za dodelitev BPP za sodni izvršilni postopek, tožnica pa v tožbi trdi, da za BPP za sodni postopek ni zaprosila.

O dodelitvi BPP organ za BPP odloča na podlagi prošnje (31.a in 32. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – v nadaljevanju ZBPP), če je za postopek potrebna zahteva stranke, pa sme organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

Toženka sicer tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe kot v odgovoru na tožbo navaja, da je postopek začela na podlagi dopisa CSD ... z dne 13. 1. 2014, ki je med upravnimi spisi, in iz katerega naj bi smiselno izhajalo, da tožnica želi pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Po presoji sodišča pa taka vsebina iz omenjenega dopisa CSD ... ne izhaja. Navedeni dopis je naslovljen na tožnico in ne na sodišče oziroma na organ za BPP, iz njegove vsebine je razvidno, da je tožnica CSD ... zaprosila za mnenje o upravičenosti do povračila stroškov postopka izterjave preživnine iz tujine in da je CSD ... mnenja, da je tožnica do tega upravičena in zakaj. Ni pa razvidno, da bi tožnica CSD ... prosila za dodelitev BPP, ali da želi BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem oz. za povračilo stroškov sodnega izvršilnega postopka. Iz mnenje ni razvidno niti, da bo CSD ... to mnenje, ki je naslovljeno nanjo, posredoval tudi sodišču. Zato po presoji sodišča navedenega dopisa CSD ... z dne 13. 1. 2014 ni mogoče šteti kot tožničine prošnje za dodelitev BPP, o kateri je odločeno z izpodbijano odločbo.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov pa izhaja, da je organ za BPP tožnico pozval, naj predloži izpolnjen obrazec za dodelitev BPP in ustrezne dokaze, ni pa je, kot sam navaja tudi v odgovoru na tožbo, pozval, naj pojasni, za kateri postopek želi, da se ji BPP dodeli, niti ni navedel, da vodi postopek za dodelitev BPP na podlagi dopisa, ki mu ga je poslal CSD.

Tožnica se je na ta poziv (čeprav se je organ v njem skliceval na prošnjo prosilke B.B. iz Trbovelj) odzvala in organu za BPP poslala izpolnjen in podpisan obrazec „prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. S tem je nedvomno vložila prošnjo za BPP.

Iz te prošnje pa ni razvidno, da želi izterjavo preživnine iz tujine reševati s sodnim postopkom in da za to želi BPP. Tudi toženka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica v obrazcu tudi ni navedla zadeve, za katero naj bi vlagala prošnjo za BPP, saj je v rubriki „pravna zadeva“ navedla le številko Bpp zadeve, ki jo je organ navedel v pozivu.

Sklepanje toženke, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v sodnem izvršilnem postopku in za oprostitev plačila stroškov tega postopka, torej tudi v tožničini prošnji, vloženi na obrazcu, nima opore. Zato bi organ s to tožničino vlogo moral ravnati kot z nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo in tožnico v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pozvati, naj odpravi pomanjkljivosti.

Organ za BPP namreč v okviru preizkusa vloge njene pomanjkljivosti, tj. v konkretnem primeru vprašanje, na kaj se nanaša tožničina prošnja, ne more odpraviti s svojim mnenjem o tem, kaj tožnica želi doseči, kateri postopek in katero obliko brezplačne pravne pomoči potrebuje za to.

Glede na navedeno je sodišče zaradi kršitve pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP tožnico v skladu s prvim in drugim odstavkom 67. člena ZUP pozvati, naj odpravi pomanjkljivosti prošnje za BPP, ki jo je vložila na obrazcu. Tožnica pa seveda lahko prošnjo za BPP med postopkom umakne. V tem primeru bo organ za BPP postopek ustavil (prvi odstavek 135. člena ZUP).