Jedro

Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del izpodbijanega sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženih strank za oprostitev plačila sodnih taks. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da toženi stranki v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in v dopolnitvi predloga nista pojasnili, zakaj naj bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživljata sebe in svoje družinske člane oz. zakaj naj bi bila s tem ogrožena dejavnost prvotožene stranke. Prav tako nista predložili izjav o premoženjskem stanju za vse družinske člane.

2. V pritožbenem roku sta pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložili obe toženi stranki in pritožbenemu sodišču predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da imata toženi stranki v pravdi položaj navadnih materialnih sospornikov, proti katerima tožeča stranka uveljavlja solidarno plačilo dolga iz kreditne pogodbe s prvotoženo stranko.

5. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da sta toženi stranki na poziv sodišča skladno z 2. odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1) predložili izjavi o premoženjskem stanju. Iz predloženih izjav je razvidno, da prvotožena stranka nima nobenih dohodkov in prejemkov, niti prihrankov, prav tako ni lastnica nepremičnine ali drugega premoženja v Republiki Sloveniji ali v tujini. Iz izjave o premoženjskem stanju drugotožene stranke pa je razvidno, da ima dohodke in prejemke, obdavčene po Zakonu o dohodnini, saj izkazuje dobiček na podlagi davčnega obračuna v višini 11.469,33 EUR, iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila za leto 2009 pa ima sredstva v višini 61.949,00 EUR, obveznosti v enaki višini, čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 11.354,00 EUR, bilančni dobiček pa 10.367,36 EUR.

6. Neutemeljena je pritožba v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks drugotožene stranke. Glede na predloženo izjavo o premoženjskem stanju bi drugotožena stranka morala pojasniti, zakaj naj bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva za preživljanje sebe in njenih družinskih članov oz. zakaj naj bi bila s tem ogrožena njena dejavnost kot samostojne podjetnice. Utemeljena je tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da drugotožena stranka pri tem ni predložila izjav o premoženjskem stanju za vse družinske člane, ki jih je navedla v svoji izjavi. V posledici navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da drugotožena stranka ni izkazala predpostavk iz 1. odstavka 11. člena ZST-1, v posledici česar je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, ki je v svoji izjavi zatrjevala, da nima nikakršnega premoženja, niti prihodkov in prejemkov. Ob tako zatrjevanem dejanskem stanju prvotožena stranka ni bila dolžna dajati dodatnih pojasnil za utemeljitev svojega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva. Ob tako zatrjevanem premoženjskem stanju s strani prvotožene stranke je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi prvotožena stranka morala svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks posebej utemeljevati.

8. ZST-1 pa v 4. odstavku 12. člena sodišču omogoča, da v kolikor dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju le-te po uradni dolžnosti preveri s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc pristojnih organov.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče predlog prvotožene stranke materialnopravno zmotno zavrnilo že na podlagi pomanjkljive utemeljitve predloga, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku se bo prvostopenjsko sodišče glede na podano izjavo o premoženjskem stanju s strani prvotožene stranke moralo opredeliti tudi o tem, ali obstaja morebiten dvom o resničnosti navedb prvotožene stranke v njegovi izjavi. V kolikor bo ta dvom podan, bo moralo postopati v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZST-1 in o predlogu odločiti po pridobitvi podatkov s strani pristojnih organov.

10. Pritožbeno sodišče pa pri tem opozarja, da sta toženi stranki ob vložitvi napovedi pritožbe podrejeno predlagali tudi odlog in obročno plačilo sodne takse, o čemer prvostopenjsko sodišče zaenkrat še ni odločilo.