Jedro

Če tretji verjetno ne izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, ugovor ni dovoljen in se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tretjega kot nedovoljen.

Proti sklepu se pritožuje tretji, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ugovoru ugodi. Navaja, da je tretji svojo terjatev do dolžnice na večji solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, verjetno izkazal ne le z vloženo tožbo proti dolžnici, temveč tudi z izdano začasno odredbo. Tako je nedvomno tudi v tem izvršilnem postopku s stopnjo verjetnosti izkazano, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tretji je bil solastnik sporne nepremičnine v višjem deležu kot to izkazujejo podatki zemljiške knjige že preden so upniki pridobili na dolžničinem v zemljiški knjigi vpisanem solastninskem deležu zastavno pravico, ker dolžnica ni mogla zastaviti nepremičnine v večjem deležu, kot pa je njihova lastnica. Višji solastninski delež kot ga izkazuje zemljiška knjiga je namreč tretji pridobil s samo izgradnjo ne glede na vpis v zemljiški knjigi.

Pritožba ni utemeljena.

V 1. odst. 64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.

Sodišče prve stopnje je ugovor tretjega zavrglo zato, ker je presodilo, da tretji ni verjetno izkazal, da ima na solastninskem deležu 1/2 vl. št. 966, kjer je v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica do tega deleža dolžnica, takšno pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje jasno, prepričljivo in pravno pravilno utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa. V izogib ponavljanju se zato pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na prvostopne razloge, katerim tudi glede na pritožbene trditve v bistvu ni kaj dodati. Upniki imajo na 1/2 solastninskega deleža dolžnice pri vl. št. 966 vknjiženo zastavno pravico. Tako vknjižena zastavna pravica jim omogoča voditi izvršbo na predmetno nepremičnino v tem idealnem deležu tudi v primeru spremembe lastninskega stanja glede predmetne nepremičnine. Zato tretji, tudi če je v razmerju do dolžnice v pravdi med njim in dolžnico verjetno izkazal višji solastninski delež, kot to zatrjuje, s tem s stopnjo verjetnosti ni izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Sama lastninska pravica, ki ob pridobitvi zastavne pravice upnikov z njenim vpisom v zemljiški knjigi ni bila vpisana v zemljiško knjigo, namreč ne preprečuje izvršbe. Izvršilnih naslovov upnikov oziroma vknjiženih zastavnih pravic upnikov pa dolžnik v ugovoru tretjega ni izpodbijal. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora tretjega kot nedovoljenega pravilna in zakonita in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.