Jedro

Dejanje ni majhnega pomena, če je storjeno na javnem kraju na način, ki vznemiri javnost, ne glede na višino povzročene škode.

Izrek

Pritožba obd. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obd. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po čl. 177/I KZ RS in mu po čl. 52 KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po čl. 177/I KZ RS določilo kazen 1 mesec zapora s preizkusno dobo 2 let. Iz razlogov IV. odst. 98. čl. ZKP je bil obdolženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec sam in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca iz razlogov čl. 8/II KZ SFRJ oprosti obtožbe.

Pritožba obdolženca ni utemeljena.

Na ugotovljeno dejansko stanje je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje kazenski zakon v izpodbijani sodbi uporabilo pravilno. Obdolženčeva pritožbena izvajanja, da bi bila v konkretnem primeru na mestu uporaba inštituta neznatne družbene nevarnosti po čl. 8/II KZ SFRJ, v obravnavanem primeru niso sprejemljiva. Ne glede na to, da je ocena pritožitelja, da gre v obravnavanem primeru za majhno škodo 1.500,00 tolarjev in ne glede na zatrjevane kriterije obtoževanja glede na višino povzročene škode; po oceni pritožbenega sodišča, obdolženčevega ravnanja ni mogoče oceniti kot dejanje majhnega pomena, ki bi skupaj z neznatnimi škodljivimi posledicami utegnila predstavljati podlago za uporabo inštituta neznatne družbene nevarnosti in s tem ugotovitve, da v obdolženčevem ravnanju ne gre za kaznivo dejanje. Obdolženec je povzročil incident v najožjem središču mesta Ljubljane in pri tem v ihti naklepno povzročil oškodovancu škodo z ugotovljenim načinom razbitja večjega števila kozarcev, kar ne opravičuje sklepa, da gre za dejanje majhnega pomena. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je obdolženca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu predvsem iz vzgojnih razlogov - specialne prevencije - izreklo pogojno obsodbo, da se bo v bodoče izogibal takih in podobnih dejanj, ker bo sicer pogojna obsodba preklicana. Pri tem so pritožbena izvajanja obdolženca o težki mladosti in težavah v družini zaradi razveze staršev pri obravnavanem kaznivem dejanju neupoštevna. Obdolženčev grob izpad na javnem kraju s početjem pred in po dejanju narekuje vsaj uporabo kazenske sankcije opominjevalne narave, kar pogojna obsodba je, zato tudi v tej smeri obdolženec s svojimi pritožbenimi izvajanji ni mogel uspeti. Kazenska sankcija je izrečena v skladu z zakonom, primerna osebnosti obdolženca in teži dejanja.

Izrek o oprostitvi stroškov pritožbenega postopka temelji na čl. 98/IV in 101 ZKP. Obdolženec namreč nima rednih sredstev za preživljanje, očitno ga preživlja mati, zato ni sposoben plačati stroškov pritožbenega postopka in ga je bilo zato plačila teh stroškov oprostiti.