Jedro

Če so pred sklepanjem konkretnih pravnih poslov prodajalcem oblastne strukture (tudi predstavniki zadrug) grozile s siceršnjo arondacijo, če ne bodo prodali zemljišč, je podana grožnja po čl. 5 ZDEN.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za denacionalizacijo nepremičnine vpisane pod vl. št. .. k.o. ... in sicer z utemeljitvijo, da ni dokazana grožnja, sila ali zvijača po čl. 5 Zakona o denacionalizaciji pri sklepanju sporne kupoprodajne pogodbe.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je grožnja z arondacijo takšna prisila, ki jo predpisuje čl. 5 ZDEN.

Predlagatelj ne bi sklenil prodajne pogodbe, če mu ne bi grozili z arondacijo. Priča C. je izpovedal, da so ljudem najprej povedali, da jim bo zemlja odvzeta v arondacijskih postopkih proti odškodnini, če ne bodo sklenili prodajnih pogodb. Predlagatelj je klonil pritisku in zemljo prodal, ker bi v rondacijskem postopku prijel še manj. V 4. čl. sporne pogodbe je navedeno, da pogodba nadomešča arondacijo. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Že uraden preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal, da sodišče ni jasno navedlo razlogov za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo po čl. 5 Zakona o denacionalizaciji. Sodišče predvsem ni jasno ocenilo predlagateljivih trditev, da je sklenil pogodbo zato, ker so mu sicer grozili z arondacijo, če zemlje ne bo prodal. Da bi res prišlo do arondacije je razvidno iz 4. čl. pogodbe pod A6, kjer je jasno zapisano, da kupna pogodba nadomešča arondacijo. Sodna praksa je enotna v tem, da je grožnja z arondacijo tudi lahko grožnja iz čl. 5 ZDEN (tako tudi naprimer odločbi Vrhovnega sodišča Slovenije II Ips 399/94 in II Ips 398/94).

Dosedaj izvedeni dokazi niso prepričljivo ovrgli predlagateljeve teze, da je pogodbo sklenil zaradi grožnje z arondacijo. Sodišče bi moralo v celoti oceniti izpovedbo predlagatelja na listni št. 52 in naslednjih, saj je tudi izpovedal, da mu je direktor Veterinarskega zavoda ... svetoval sklenitev pogodbe, sicer lahko pride do hudih posledic. Predlagatelj je tudi konkretiziral, česa se je bal, če ne bi sklenil pogodbe (npr. tudi za poklicno kariero).

Dosedaj zaslišani priči C. in D. tudi nista ovrgli predlagateljeve teze, da je pogodbo sklenil pod grožnjo arondacije, saj sta priči govorili na splošno in ne o konkretni pogodbi.

Priča C. je na listni št. 47 povedal, da glede konkretne pogodbe ne ve ničesar. Tudi priča D. je na listni št. 46 jasno povedal, da se pravnega posla s predlagateljem ne spominja; na listni št. 47 pa je izpovedal, da se je le verjetno pogovarjal s prodajalcem.

Obe priči pa sta izpovedali na splošno, toda tudi iz takih izpovedb je razvidno, da so v času sklepanja sporne pogodbe lastnikom predočili, da bo prišlo do arondacije, če ne bodo prodali zemlje.

Lastniki so bili postavljeni pred izbiro, ali prodajo zemljo, ali pa jih doleti arondacija.

Takšno grožnjo pa je vseskozi zatrjeval predlagatelj.

V novem postopku bo potrebno bolj precizno oceniti v tem sklepu analizirane dokaze, predvsem pa tudi celotno izpovedbo predlagatelja.

Slednjega je treba bolj konkretno zaslišati o tem, kako in s kom so potekali pogovori glede prodaje in kakšen pomen je imelo omenjanje arondacije. Šele po ponovni oceni vseh dokazov v celoti in po dopolnitvi dokazovanja, bo možno odločiti o utemeljenosti zahtevka po čl. 5 ZDEN.