Jedro

Pritožba je redno pravno sredstvo in se lahko vloži le zoper nepravnomočne sodne odločbe. Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je npr. napačno štelo, da je bila odločba sodišča pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je podana v 3. odstavku 42. člena ZIZ. Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Ista določba se uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Šele, ko je klavzula o pravnomočnosti razveljavljena, so podani pogoji za vložitev pritožbe na podlagi določbe 333. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrže predlog drugotožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 13. 12. 2012 (točka I izreka) in pritožba drugotožene stranke z dne 13. 12. 2012 zoper zamudno sodbo z dne 9. 5. 2011 (točka II izreka).

Zoper navedeni sklep se je pritožila drugotožena stranka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da drugotožena stranka ni dokazala, da je že ob vročitvi tožbe prebivala na novem naslovu. Pri tem pa sodišče prve stopnje niti ne preveri navedb, da ves čas stanuje na istem naslovu in da na naslovu, kamor je sodišče pošiljalo sodna pisanja, ni živela, saj tam nima stanovanja, temveč je tam samo manjši poslovni prostor. Svojo malomarnost in nepravilnost sodišče prve stopnje utemeljuje s tem, da je tožbo in sodbo poskušalo vročiti na takratni naslov, pri čemer niti ne pojasni, kje je dobilo naslov za drugotoženo stranko. Sodišče bi lahko vsaj takrat, ko se je pošta vrnila z oznako „neznan“, vpogledalo v uradne evidence in pošto vročilo na naslov, kjer je bila takrat in sedaj prijavljena.

Pritožba je prepozna.

Skladno z določbo 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) uporablja v postopku pred delovnimi sodišči, je rok za vložitev pritožbe zoper sklep, izdan na prvi stopnji, petnajst dni od dneva vročitve sklepa, če zakon ne določa drugega roka. Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku tega roka (2. odstavek 343. člena ZPP). Prepozno ali nedovoljeno pritožbo pa skladno s 1. odstavkom 343. člena ZPP s sklepom zavrže predsednik senata.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožba drugega toženca prepozna. Iz vročilnice je razvidno, da je bil sklep pritožniku vročen z nadomestno vročitvijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP. Poskus osebne izročitve pisanja - sklepa je bil dne 23. 1. 2013 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku na naslovu A., puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. V skladu z določbo četrtega odstavka je po preteku roka, dne 9. 2. 2013, vročevalec pustil sodno pisanje v hišnem predalčniku drugotožene stranke. S tem je nastopila fikcija vročitve, zato je z 10. 2. 2013 pričel teči 15 dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 24. 2. 2013. Ker je bil ta dan nedelja, se je v skladu z določbo 4. odstavka 111. člena ZPP rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej 25. 2. 2013. Pritožba, ki jo je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 26. 2. 2013, je zato prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo tako prepozno vloženo pritožbo zavreči v skladu s 1. odstavkom 343. člena ZPP.

Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je pritožbo kot prepozno zavrglo sodišče druge stopnje (1. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče še pripominja, da je pritožba redno pravno sredstvo in se lahko vloži le zoper nepravnomočne sodne odločbe. Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je npr. napačno štelo, da je bila odločba sodišča pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je podana v 3. odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98, s spremembami: ZIZ). Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Ista določba se uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Šele, ko je klavzula o pravnomočnosti razveljavljena, so podani pogoji za vložitev pritožbe na podlagi določbe 333. člena ZPP.