Jedro

Predlagateljica O.S. je predlagala zemljiškoknjižnemu sodišču, naj pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. .., ... in ... k.o. B. zaznamuje uvedbo postopka za določitev odškodnine za zaplenjeno premoženje v smislu 145. in ostalih členov ZIKS. Če bo predlagateljica v navedenem postopku uspela doseči, da se ji nepremičnine vrnejo v naravi, bo pridobila ona oz. njen pravni prednik lastninsko pravico šele z izdajo sodne odločbe. Gre za pridobitev lastninske pravice na derivativen in ne originarni način. Prva alineja prvega odstavka 79. člen ZZK-1 ne prihaja v poštev kot podlaga za zaznambo uvedbe postopka v obravnavanem primeru.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne, vpis zaznambe spora ter vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa pa izbrišeta.

Obrazložitev

O.S. je vložila zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagala, naj se pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. .., ... in ... k.o. B., zaznamuje uvedba postopka za določitev odškodnine za zaplenjeno premoženje, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v N.G. pod opr.št. N 58/2002. Sodišče je najprej ta predlog zavrnilo, z odločbo z dne 31.5.2004 pa je bilo ugodeno ugovoru predlagateljice in dovoljen vpis zaznambe spora ter odrejen izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Sočasno je bilo odločeno, da se vpiše zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Odločitev o zaznambi uvedenega sodnega postopka v zemljiški knjigi je sodišče oprlo na 1. tč. 1. odst. 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK1), ki določa, da se med drugim dovoli zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice tudi v primeru, ko predlagatelj postopka od sodišča zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, pridobljene na izviren način. V kolikor bo predlogu predlagateljice v nepravdnem postopku ugodeno, naj bi namreč na podlagi odločbe sodišča pridobila lastninsko pravico na nepremičninah na izviren način.

Zoper odločitev se pritožuje V. k. "G. b." z.o.o. D., v katere premoženje spadajo nepremičnine, navedene v zgoraj navedenih zemljiškoknjižnih vložkih k.o. B. V pritožbi navaja, da ni pasivno legitimirana v nepravdnem postopku, ki ga je sprožila predlagateljica, saj sta po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) zavezanca za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi R. S.in S. k. zemljišč in gozdov RS. Ne glede na to pa gre v predlagateljičenem primeru za nepravdni postopek za določitev odškodnine v skladu s 145. čl. ZIKS, v katerem sodišče lahko odloči o predlogu predlagateljice tudi drugače (verjetno meni, da se te nepremičnine ne vrnejo v naravi). Poleg tega se v postopku na podlagi določb ZIKS uporabljajo določbe ZDEN, slednji pa ne predvideva zaznambe uvedbe postopka, temveč le zaznambo prepovedi odtujitve in razpolaganja s premoženjem. Pri tožnici bo zaradi vpisane zaznambe spora za pridobitev lastninske pravice oteženo gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, ki predstavljajo njen večji del premoženja. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog predlagateljice za vpis zaznambe spora za pridobitev lastninske pravice zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica O.S. je predlagala zemljiškoknjižnemu sodišču, naj pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. .., ... in ... k.o. B. zaznamuje uvedbo postopka za določitev odškodnine za zaplenjeno premoženje v smislu 145. in ostalih členov ZIKS, ki ga je dne 15.11.2002 vložila zoper S. d.d. in V.k. "G. B." z.o.o. D. Predlog je utemeljevala z ustavitvijo (razveljavitvijo) postopka zaplembe premoženja glede prej navedenih nepremičnin. Gre za postopke po 145.a do 145.č. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l.RS 12/1992 - 22/2000) po katerem se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oz. njegovim dedičem, če je kazen zaplembe premoženja rezveljavljena, pri čemer se glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoežnja, smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja Zakona o denacionalizaciji (Ur.list. št. 27/91, 56/92). Če bo predlagateljica v navedenem postopku uspela doseči, da se ji nepremičnine vrnejo v naravi, bo pridobila ona oz. njen pravni prednik lastninsko pravico šele z izdajo na derivativen in ne originarni način. Izvirno se namreč pridobi lastninska pravica le na podlagi zakona samega, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, med tem ko se na podlagi sodne odločbe praviloma pridobi lastninsko pravico derivativno, izjema pa so le primeru, ko je izviren način pridobitve lastninske pravice s sodno odločbo predpisan v zakonu.

Pritožba torej utemeljeno opozarja, da prva alinea 1. tč. 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ne prihaja v poštev kot podlaga za zaznambo uvedbe postopka v obravnavanem primeru. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je odločilo, da se predlagani vpis (zaznamba spora oz. uvedbe postopka) ne opravi. Sočasno je odločilo tudi, da se izbriše vpis, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča in izbriše zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).