Jedro

V obravnavanem primeru je bila tožba zaradi plačila odškodnine v višini 2.347.404,66 EUR vložena dne 14.7.2016. Glede na vrednost spornega predmeta in takrat veljavna določila ZST-1 je sodišče prve stopnje z nalogom z dne 15.9.2016 pravilno odmerilo sodno takso v višini 18.735,00 EUR. O taksni obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje po navedenem nalogu je bilo pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7.9.2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1149/2016 z dne 26.10.2016, taksa pa poravnana dne 20.1.2017. Za to odmero sodne takse torej odločba Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 z dne 25.4.2018, objavljena v Uradnem listu RS dne 25.5.2018, ne more učinkovati. Ta taksa je bila tako povsem pravilno odmerjena in poravnana v dolžni višini, zaradi česar ne gre za nikakršno preplačilo (36. člen ZST-1) in tudi ne za nekakšen zatrjevani presežek, ki bi se lahko upošteval pri odmeri oziroma plačilu takse za pritožbeni postopek (18. člen ZST-1). Slednja predstavlja samostojno obveznost, ki je nastala z vložitvijo pritožbe zoper sodbo dne 26.6.2018. Za njeno odmero je glede na datum vložitve pritožbe in vrednost izpodbijanega dela sodbe (2.347.404,66 EUR) potrebno uporabiti omenjeno ustavno odločbo, ki v 4. točki izreka predpisuje, da se odločitev iz njene 2. točke izreka izvrši tako, da sodišče, ko odmerja takso po začetku učinkovanja te odločbe, takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR odmeri v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, če pa je pred začetkom učinkovanja te odločbe takso že odmerilo (na podlagi razveljavljenega dela 21. člena ZST-1) in vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR, vendar odmera še ni pravnomočna, po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te (4.) točke izreka ustavne odločbe. Pri tem za odmero taks v prehodnem obdobju (t. j. do drugačne zakonske ureditve) ni predpisalo nikakršnega (delnega) vštevanja do začetka učinkovanja te odločbe že pravnomočno odmerjenih taks. Sodišče prve stopnje je tako sodno takso za pritožbo pravilno odmerilo v skladu s tar. št. 1121 ZST-1 po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 500.000 EUR - t. j. v višini 6.525,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog H., d.o.o., Z. ..., L. z dne 6.11.2019 za vračilo preveč plačane sodne takse v višini 5.685,00 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje H., d.o.o. (v nadaljevanju predlagatelj oziroma pritožnik), ki uveljavljala pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 1. odstavkom 36. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.

5. Pritožnik, kot predlagatelj posebnega zastopnika zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka po 594. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1), je v skladu s 4. odstavkom 595. člena ZGD-1 v predmetni zadevi plačal dne 20.1.2017 sodno takso za tožbo v višini 18.735,00 EUR in dne 18.6.2019 še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v višini 6.525,00 EUR. Trdi, da je s tem plačal za 5.685,00 EUR več od absolutnega zneska sodne takse 19.575,00 EUR za sojenje na vseh treh stopnjah v pravdnem postopku, ki ga je določilo Ustavno sodišče RS z odločbo, opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25.4.2018. 6. Ustavno sodišče je v 2. točki izreka odločbe št. U-I-46/15-15 z dne 25.4.2018 razveljavilo prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR. Način izvršitve 2. točke izreka je določilo v 4. točki izreka, ki se glasi: „Do drugačne zakonske ureditve se odločitev iz 2. točke tega izreka izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1; če je sodišče že odmerilo sodno takso na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1, pa vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR in je vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali ugovor zoper plačilni nalog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, sodišče po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te točke izreka.“ Pri oceni ustavnosti izpodbijanih določb se je Ustavno sodišče RS osredotočilo predvsem na njihov vpliv na višino sodnih taks v pravdnih postopkih, ki so (z vidika uporabe teh določb) najštevilčnejši, pri čemer je imelo pred očmi tudi skupno višino taks za vse tri stopnje sojenja (t. j. v postopku s tožbo, pritožbo in izrednim pravnim sredstvom).1 Glede razveljavitve 1. odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR, je pojasnilo, da bi to samo po sebi onemogočilo vsakršno odmerjanje sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR, kar bi povzročilo neenako obravnavanje med strankami v zadevah, kjer vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR, ki jim taksa ne bi mogla biti odmerjena, in strankami v vseh drugih postopkih, kjer se odmerja sodna taksa. Zato je določilo način izvršitve za 2. točko izreka svoje odločbe, in sicer tako, da je določilo zgornjo omejitev vrednosti spornega predmeta, od katere se odmerja sodna taksa (500.000 EUR). Ocenilo je, da je na ta način strankam zagotovljena učinkovita pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva v postopkih z vrednostjo spornega predmeta nad 500.000 EUR.2

7. Skladno s 43. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami, ZUstS) navedena odločba Ustavnega sodišča RS učinkuje od naslednjega dne po njeni objavi, to je od 26.5.2018.3 V 44. členu ZUstS pa je določeno, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

8. Vse zgoraj pojasnjeno za pravdne postopke, kadar se takse odmerjajo po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta,4 pomeni, da taksa za postopek na posamezni stopnji sojenja, ki do začetka učinkovanja omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS še ni bila pravnomočno odmerjena, ne sme presegati 6.525,00 EUR. Iz tega sicer smiselno izhaja tudi, da v primerih, ko bodo v posamezni pravdni zadevi sodne takse za vse stopnje sojenja (torej za postopek s tožbo, pritožbo in revizijo) pravnomočno odmerjene po začetku učinkovanja navedene ustavne odločbe, njihova vsota ne bo smela (oz. ne bo mogla) presegati 19.575,00 EUR, vendar obravnavani primer, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni tak, drugačna zavzemanja pritožnika pa nimajo opore v 44. členom ZUstS in omenjeni ustavni odločbi.

9. V obravnavanem primeru je bila tožba zaradi plačila odškodnine v višini 2.347.404,66 EUR vložena dne 14.7.2016.5 Glede na vrednost spornega predmeta in takrat veljavna določila ZST-1 je sodišče prve stopnje z nalogom z dne 15.9.2016 pravilno odmerilo sodno takso v višini 18.735,00 EUR.6 O taksni obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje po navedenem nalogu je bilo pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7.9.2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1149/2016 z dne 26.10.2016, taksa pa poravnana dne 20.1.2017.7 Za to odmero sodne takse torej omenjena odločba Ustavnega sodišča RS, objavljena v Uradnem listu RS dne 25.5.2018, ne more učinkovati.8 Ta taksa je bila tako povsem pravilno odmerjena in poravnana v dolžni višini, zaradi česar ne gre za nikakršno preplačilo (36. člen ZST-1) in tudi ne za nekakšen zatrjevani presežek, ki bi se lahko upošteval pri odmeri oziroma plačilu takse za pritožbeni postopek (18. člen ZST-1). Slednja predstavlja samostojno obveznost, ki je nastala z vložitvijo pritožbe zoper sodbo dne 26.6.2018.9 Za njeno odmero je glede na datum vložitve pritožbe in vrednost izpodbijanega dela sodbe (2.347.404,66 EUR) potrebno uporabiti omenjeno ustavno odločbo, ki v 4. točki izreka predpisuje, da se odločitev iz njene 2. točke izreka (o razveljavitvi 1. odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR), izvrši tako, da sodišče, ko odmerja takso po začetku učinkovanja te odločbe, takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR odmeri v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, če pa je pred začetkom učinkovanja te odločbe takso že odmerilo (na podlagi razveljavljenega dela 21. člena ZST-1) in vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR, vendar odmera še ni pravnomočna, po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te (4.) točke izreka ustavne odločbe. Pri tem za odmero taks v prehodnem obdobju (t. j. do drugačne zakonske ureditve) ni predpisalo nikakršnega (delnega) vštevanja do začetka učinkovanja te odločbe že pravnomočno odmerjenih taks. Iz razlogov omenjene ustavne odločbe pa prav tako povsem jasno izhaja, da je z načinom njene izvršitve, določenim v 4. točki izreka, po presoji ustavnega sodišča strankam zagotovljena učinkovitost pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva v postopkih z vrednostjo spornega predmeta nad 500.000 EUR.10 Sodišče prve stopnje je tako sodno takso za pritožbo z nalogom z dne 5.11.201811 pravilno odmerilo v skladu s tar. št. 1121 ZST-1 po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 500.000 EUR - t. j. v višini 6.525,00 EUR.12 Tudi ta odmera takse je bila pravnomočno potrjena, in sicer s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29.3.2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru Cpg 111/2019 z dne 22.5.2019,13 pritožnik pa jo je v prav takšni višini poravnal dne 18.6.2019.14

10. V obravnavanem primeru torej pritožnik glede nastalih taksnih obveznosti za prvostopenjski postopek in pritožbo ni plačal višje takse od predpisane, sodna dejanja v zvezi s tem pa so bila v celoti opravljena,15 zato njegov predlog za vrnitev takse z dne 6.11.2019 ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Točki 26 in 31 obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča RS. 2 Točka 43 obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča RS. 3 Omenjena odločba Ustavnega sodišča RS je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 35/18 z dne 25.5.2018. 4 Tar. št. 1111, 1121 in 1132 taksne tarife ZST-1. 5 Red. št. 1 spisa v zvezi s 1. točko 1. odstavka 5. člena ZST-1. 6 Po tar. št. 1111 ZST-1 se višina takse odmeri po količniku 3,0 v razmerju do takse, določene v 16. členu ZST-1. Količnik 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 je ob tej vrednosti spornega predmeta znašal 6.245,00 EUR (plačilni nalog na red. št. 4 spisa). 7 Red. št. 2, 4, 7 in 8 spisa. 8 V konkretnem primeru gre za razmerje med taksnim zavezancem (pritožnikom) in Republiko Slovenijo glede taksne obveznosti (in ne za razmerje med pravdnima strankama), zato je z vidika 44. člena ZUstS pomemben nastop pravnomočnosti odločitve o ureditvi tega razmerja (kot predmeta vsebinsko samostojnega postopka) ter ne nastop pravnomočnosti sodbe v pravdi (smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 598/2020 z dne 22.10.2020 in opr. št. II Cp 2519/2017 z dne 24.11.2017). 9 Red. št. 38 spisa v zvezi s 1. točko 1. odstavka 5. člena ZST-1. 10 Točka 43 obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča RS. 11 Red. št. 45 spisa. 12 Količnik 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 ob vrednosti spornega predmeta 500.000 EUR znaša 2.175,00 EUR. 13 Red. št. 50 in 54 spisa. 14 Red. št. 45 spisa. 15 Zlasti npr. red. št. 36 in 65 spisa.