Jedro

Tožnica je s pritožbo uspela v obsegu 16 %, upoštevajoč vrednost spornega predmeta po njeni pritožbi, ne pa 42 %.

Uspeh tožene stranke, upoštevajoč vrednost spornega predmeta po njeni pritožbi, znaša 58 %. Glede odgovora na toženkino pritožbo je tožnica torej uspela v obsegu 42 %.

Izrek

I. Predlog za izdajo popravnega sklepa se zavrne.

II. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je predlagala izdajo popravnega sklepa o stroških pritožbenega postopka, podrejeno pa izdajo dopolnilnega sklepa o teh stroških. V predlogu navaja, da iz 24. točke obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča ni razvidno, za katere stroške je pritožbeno sodišče štelo, da so priglašeni. Iz 24. točke obrazložitve ni razvidno, ali je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi takso za pritožbo, ki jo je plačala tožnica, poleg tega pa ni razumljivo, kakšni stroški so bili priznani toženki. Odločitev je nerazumljiva, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izda popravni sklep, podrejeno pa, da izda dopolnilni sklep.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V sodbi pritožbenega sodišča ni napak ali pomot glede odločitve o stroških pritožbenega postopka. Zato je predlog za izdajo popravnega sklepa neutemeljen.

4. Pritožbeno sodišče je odločilo o vseh priglašenih stroških pritožbenega postopka pravdnih strank. Zato je predlog neutemeljen tudi v delu, v katerem tožnica podrejeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa.

5. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo tožničin predlog (326. in 328. člen ZPP).

6. V 24. točki obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča je pojasnjeno, da je odmera stroškov pritožbenega postopka po višini razvidna iz tistih postavk stroškovnikov pravdnih strank v njunih vlogah, ki jih je pritožbeno sodišče priznalo (odmera teh stroškov je po višini razvidna v pritožbah in tožničinem odgovoru na pritožbo). Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo vse stroške, ki jih je priglasila v svoji pritožbi, ti pa znašajo 1.311,03 EUR. Tožnica je s pritožbo uspela v obsegu 16 %, upoštevajoč vrednost spornega predmeta po njeni pritožbi (24. točka obrazložitve sodbe), ne pa 42 %, zato ji pripadajo stroški pritožbe v znesku 209,76 EUR. Iz stroškovnika tožene stranke je razvidno, da ji je pritožbeno sodišče priznalo 290,00 EUR stroškov pritožbenega postopka (taksa 285,00 EUR in materialni stroški 5,00 EUR). Glede na 58 % uspeh, upoštevajoč vrednost spornega predmeta po toženkini pritožbi, ki je po višini razviden iz njene predzadnje strani (24. točka obrazložitve), pripadajo toženki stroški pritožbenega postopka v znesku 168,20 EUR. Glede odgovora na toženkino pritožbo je tožnica torej uspela v obsegu 42 % (24. točka obrazložitve), pri čemer pripada tožnici nagrada za pritožbo v znesku 350,40 EUR (glede na nižjo vrednost spornega predmeta po toženkini pritožbi), kar ob materialnih stroških in DDV znaša 451,89 EUR, ne pa 690,03 EUR, kot zmotno trdi tožnica. 42 % priznanih stroškov odgovora na pritožbo znaša 189,79 EUR.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je vložiti pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 105.a člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (5. odstavek 98. člena ZPP).