Jedro

Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Upnika sama nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP, in je bila pred izbrisom vpisana v sodni register z v 1. točki izreka navedenimi podatki (1. točka izreka), imenovalo upraviteljico (2. točka izreka) ter ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil laično pritožbo bivši direktor izbrisane pravne osebe ter smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, prerekala navedbe v pritožbi, predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik (pravilno: upnika) vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP, in založil predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Predlogu je priložil listine, na podlagi katerih je sodišče presodilo, da je terjatev upnika do izbrisane pravne osebe verjetno izkazana (1. točka tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP), zato je sodišče začelo stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP ter imenovalo upraviteljico v skladu s prvim odstavkom 115. člena in s 116. členom ZFPPIPP.

6. Pritožnik navaja, da je bivši direktor izbrisane pravne osebe. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje, da je 5. 1. 2022 prejel pismo predlagateljev z neresničnimi trditvami ter oderuškimi obrestmi, obširno opisuje, zakaj je zašel v težave, ter navaja, da je predlagatelja prosil za znižanje najemnine, ki jo je redno plačeval z izjemo zadnjih dveh let. Enemu od predlagateljev je posodil 17.000,00 EUR, izbrisana pravna oseba pa je v letih 2020 in 2021 kot dolžnik enega od predlagateljev FURS-u plačala znesek 14.393,50 EUR iz naslova prispevkov. Navaja, da se je pripravljen tudi dogovoriti s predlagateljema ter zaključiti zadevo.

7. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe določa 126. člen ZFPPIPP. V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Če je bil začetek stečajnega postopka izdan na predlog upnika, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 242. člen ZFPPIPP).

8. Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe. Ne glede na to višje sodišče pritožniku pojasnjuje: ZFPPIPP v 443. členu določa, da če se najde premoženje, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek. Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku navedenega člena drugače določeno (prim. prvi in drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Navedena odstavka drugače določata procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe in vsebino tega predloga, ki mora vsebovati opis najdenega premoženja izbrisane pravne osebe. Če sodišče presodi, da je premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna. S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni mogoče ugovarjati, da izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni bila insolventna (peti odstavek 443. člena ZFPPIPP), saj sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo insolventnost. Zato v tem postopku ne morejo biti upoštevni niti pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve niti razlogi glede insolventnosti. Izbris pravne osebe brez (predhodne) likvidacije namreč temelji na predpostavki, da nima niti premoženja niti obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP; Razširjena uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana, 2008, strani 307 in 308)

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ne da bi vsebinsko presojalo pritožbene navedbe.

10. Odgovor na pritožbo upnikov ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je višje sodišče odločilo, da upnika sama nosita svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.