Jedro

Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odvetnico L. zaradi žaljive vloge, v kateri je zapisala: »Na terenu je bilo zaznati, da je zadeva že dogovorjeno razsojena, zato je tožeča stranka tudi proti razpisu obravnave, v kolikor sodišče ne namerava izvesti dokaza, ki ga je tožeča stranka predlagala na prvi obravnavi,« kaznovalo z denarno kaznijo 800,00 EUR.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da njena navedba v pripravljalni vlogi z dne 27.3.2009, da je zadeva že dogovorjeno razsojena, ni v ničemer žaljiva. Tožeča stranka ni napisala, da se je sodnica dogovorila s pravno zastopnico tožene stranke, temveč se je le odzvala na opozorilo substitutinje, ki je povedala, da se je sodnica že odločila, da bo tožbeni zahtevek zavrnila. Tožeča stranka se je hotela izogniti nadaljnjim stroškom in predlagati, naj sodišče zadevo zaključi ter odloči na podlagi stanja spisa. Poleg tega sodišče ne more izdajati sklepov v zadevi, v kateri je postopek že zaključilo. Sklep je v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tudi po teži domnevne žalitve in po višini določene kazni. Tožeča stranka se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I 145/03, po kateri je namen prepovedi iz 109. člena ZPP varovanje sodne veje oblasti v celoti, varovanje zaupanja v sodstvo, ugleda in avtoritete sodstva kot celote, ne pa konkretnega sodnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da je sodišče zadevo že zaključilo in da zato nebi smelo izdati izpodbijanega sklepa, niso utemeljene. 109. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne določa roka, v katerem bi bilo sodišče dolžno izdati tak sklep. Sodišče ga torej lahko izda do konca pravdnega postopka, torej dokler ni opravljeno zadnje procesno dejanje. Le-to v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo opravljeno, zato pravdni postopek še ni bil zaključen, izdaja sklepa pa je bila dovoljena.

Ne drži pritožbena navedba, da obravnavana pripravljalna vloga ni v ničemer žaljiva. Očitek, da je zadeva že »dogovorjeno razsojena«, pomeni, da bo o stvari odločeno na podlagi dogovora sodišča s toženo stranko, ne da bi se upoštevalo rezultate dokaznega postopka. Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.

Pritožba pojasnjuje navedbe v pripravljalni vlogi s tem, da se je pravna zastopnica tožeče stranke zgolj odzvala na opozorilo substitutinje, da je sodnica povedala, da se je že odločila, da bo tožbeni zahtevek zavrnila. Svoje trditve dodatno utemeljuje s tem, da ni napisala ničesar, kar ne bi bilo dokazljivo, in da je hotela zgolj preprečiti nastajanje dodatnih stroškov. Odvetnica kot strokovnjakinja pozna možnosti, ki jih ima sodnik v okviru odprtega sojenja. Njene navedbe, da je opozorilo sodnice v okviru odprtega sojenja vzela kot dokaz tega, da se sodišče dogovarja s toženo stranko, ne zdržijo. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da gre za izjavo odvetnice, ki je pri svojem delu dolžna varovati ugled sodišč.

Po 1. odstavku 109. člena ZPP lahko sodišče z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR (11. člen ZPP) kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Ocena sodišča prve stopnje, da je glede na težo žalitve primerna denarna kazen v višini 800,00 EUR, je pravilna, glede na to, da gre za žalitev, ki močno ruši zaupanje v pošteno sojenje.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, in ne razlogi, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.