17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Družbenega pravobranilca A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Družbenega pravobranilca A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 49/2002 z dne 29. 11. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 375/2001 z dne 28. 2. 2002 in z dne 13. 3. 2002 popr. in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. II Pg 161/2000 z dne 9. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, navedene v izreku. Po stališču vseh navedenih sodišč naj bi bil pritožnik po uveljavitvi Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZZLPPO) pristojen samo za vodenje postopkov, ki jih je začel pred njegovo uveljavitvijo, za sprožanje novih postopkov pa le ob izpolnjenih predpostavkah iz 7. člena tega zakona.

2.Na podlagi takšnega pravnega stališča je Okrožno sodišče zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in to odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče pa je revizijo zavrnilo.

Pritožnik meni, da takšno pravno stališče ni v skladu z določbami ZZLPPO. Zato naj bi bila njemu in posledično tudi oškodovani pravni osebi kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Meni, da je na podlagi zakonskih pooblastil za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z oškodovanjem družbenega premoženja pridobil omejeno ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Smiselno uveljavlja tudi kršitev pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ko trdi, da je navedeno pravno stališče sodišč posledica povsem samovoljne razlage ZZLPPO.

B.

3.Pritožnik je samostojen državni organ, ki opravlja določene funkcije v zvezi z varstvom družbene lastnine in v zvezi z varstvom pravic delavcev (prvi odstavek 1. člena Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/95 - v nadaljevanju ZDruP). V drugem odstavku 1. člena ZDruP je določeno, da opravlja Družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine naloge po pooblastilu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni lista RS, št. 55/92 in nasl. - v nadaljevanju ZLPP). Po drugem odstavku 50. člena ZLPP je družbeni pravobranilec (pritožnik) pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala. Navedeno pooblastilo temelji na zakonu. Pritožnik ni nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja, zato sprejem Zakona, s katerim mu je to pooblastilo prenehalo, ne more pomeniti kršitve 23. člena Ustave.

4.Očitek pritožnika, da pravno stališče sodišč (razlaga) o prenehanju pooblastila ne izhaja iz ZZLPPO, bi, če bi bilo utemeljeno, pomenilo kršitev zakona. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja, ali so redna sodišča pravilno uporabila pravo, tj. ali je odločitev rednih sodišč zakonita. Z vidika pristojnosti Ustavnega sodišča je glede na navedbe pritožnika pomembno le, ali je izpodbijano pravno stališče v očitnem nasprotju z jasnimi zakonskimi določbami, torej samovoljno, kar bi pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Izpodbijanim sodnim odločbam take kršitve ni mogoče očitati. Iz obrazložitev izpodbijanih odločb izhaja, da razlaga sodišč temelji na določbah ZZLPPO in da je razumno in temeljito obrazložena. Pritožnik se s takšno razlago ne strinja in ponuja svojo, vendar to ne pomeni, da bi bila razlaga sodišč samovoljna.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Zaradi specifične vloge pritožnika pri varovanju družbene lastnine v postopkih lastninjenja, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali je Družbeni pravobranilec sploh upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger