Jedro

Tožnica je pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe vložila po poteku 15-dnevnega zakonitega roka. Zato je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožničino pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka, s sklepom zavrgel kot prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota (OE) Maribor, je dne 7. 6. 2011 izdala sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je ugotovila, da je odločba urbanističnega inšpektorja št. 356-02-10-53/95-14-ZF z dne 21. 6. 1996, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora do 1. 9. 1996 odstraniti prizidek poslovno-stanovanjske hiše, ki ga gradi v tlorisnih dimenzijah 6,70 m x 5,60 m, na zemljišču s parc. št. 1293, k.o. …, dne 2. 9. 1996 postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba in odločila, da mora tožnica sporni objekt odstraniti v naknadnem roku treh mesecev po prejemu tega sklepa, sicer bo opravljena upravna izvršba-odstranitev nelegalne gradnje po pooblaščenem izvajalcu na stroške tožnice.

Tožnica je dne 9. 8. 2012 na Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območno enoto Maribor, vložila vlogo, da se zgoraj navedeni sklep o dovolitvi izvršbe odpravi. Vloga je bila odstopljena v reševanje drugostopenjskemu organu, ki jo je obravnaval kot pritožbo. S sklepom št. 0612-112/2009/4 (06421125) z dne 30. 1. 2013 je pritožbo zavrgel. V svoji obrazložitvi navaja, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe tožničini pooblaščenki vročen dne 9. 6. 2011. Tožnica je vložila pritožbo dne 9. 8. 2012. Ker je pritožba vložena po preteku 15-dnevnega zakonitega roka (prvi odstavek 235. člena ZUP), je pritožba prepozna in zato jo je bilo na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP treba zavreči. Tožnica v tožbi navaja, da ji je urbanistični inšpektor RS za okolje in prostor, Enota Ptuj, dne 21. 6. 1996 izdal odločbo, s katero ji je bilo naloženo, da mora do 1. 9. 1996 odstraniti prizidek poslovno-stanovanjske hiše v tlorisnih izmerah 6,70 x 5,60 m na zemljišču s parc. št. 1293, k.o. … ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške; odločeno je bilo tudi, da za objekt veljajo prepovedi iz 76. c člena tedaj veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor; opozorjena je bila, da v kolikor naloženega ji dejanja ne bo izvršila, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na tožničine stroške ter je bilo odločeno, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Ta odločba je postala pravnomočna dne 11. 7. 1996. Urbanistični inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, Inšpekcijske pisarna Ptuj, je dne 28. 2. 2002 izdala sklep, da se upravna izvršba, dovoljena z zgoraj navedeno odločbo z dne 21. 6. 1996 ustavi in doslej opravljena dejanja odpravijo. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Maribor, je z odločbo z dne 12. 2. 2009 odločilo, da mora tožnica takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo prizidka poslovno-stanovanjskega objekta, lociranega na zemljišču s parc. št. 1293, k.o. … in v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe objekt odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje; odločeno je bilo tudi, da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 in odločeno, da v kolikor tožnica ne bo opravila naloženih dejanj v roku, bo opravljena prisilna izvršba po pooblaščenem izvajalcu na tožničine stroške in da pritožba ne zadrži izvršitve. Z odločbo z dne 16. 3. 2009 je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Maribor, med drugim, odločilo, da ta odločba nadomesti odločbo z dne 12. 2. 2009 in da mora tožnica takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo prizidka zgoraj navedenih tlorisnih izmer poslovno-stanovanjskega objekta, lociranega na zemljišču s parc. št. 1293, k.o. … ter da mora objekt iz 1. točke izreka odstraniti v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe ter vzpostaviti prejšnje stanje. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 16. 3. 2011 odločilo, da se odločbi gradbenega inšpektorja RS za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, z dne 12. 2. 2009 in z dne 16. 3. 2009 odpravita in da se sklep urbanističnega inšpektorja RS za okolje in prostor, OE Maribor, Inšpekcijske pisarne Ptuj, z dne 28. 2. 2002 izreče za ničnega. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Maribor, je dne 7. 6. 2011 izdalo zgoraj navedeni sklep o dovolitvi izvršbe. Odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 30. 1. 2013 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, z dne 7. 6. 2011, je nezakonita. UE Ptuj je namreč tožnici za gradnjo prizidka poslovno-stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 1293, k.o. … izdala enotno gradbeno dovoljenje z dne 22. 5. 2000 in je torej tožnica gradnjo zadevnega objekta legalizirala ter za odstranitev ni nobene pravne podlage. Glede na navedeno sta citirani odločbi nezakoniti in ju je potrebno odpraviti. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče je v obravnavani zadevi že odločilo in sicer je s sklepom opr. št. II U 125/2013-8 z dne 20. 11. 2013 tožbo tožeče stranke zavrglo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. I Up 83/2014 z dne 28. 8. 2014 pritožbi tožnice ugodilo, sklep Upravnega sodišča RS o zavrženju tožbe razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi svojega sklepa je navedlo, da mora prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe obravnavati po vsebini.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tako predmet sodne presoje sklep drugostopenjskega organa o zavrženju pritožbe zoper uvodoma navedeni sklep o dovolitvi izvršbe. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe zavrgel kot prepozno.

Po določbi prvega odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe. Po določbi drugega odstavka istega člena se pritožbeni rok za vsako stranko šteje od dneva vročitve odločbe. Po določbi prvega odstavka 235. člena ZUP se pritožba vloži v 15-dneh, če ni z zakonom določeno drugače. Po določbi drugega odstavka 240. člena ZUP organ prve stopnje pritožbo, ki ni dovoljena ali je prepozna, ali jo je vložila neupravičena oseba, s sklepom zavrže. Po določbi prvega odstavka 246. člena ZUP pritožbo, ki ni dovoljena ali je prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, zavrže organ druge stopnje.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in podatkov v spisu je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe tožničini pooblaščenki vročen dne 9. 6. 2011. Tožnica je pritožbo zoper ta sklep vložila dne 9. 8. 2012, kar je po poteku 15-dnevnega zakonitega roka. Zato je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožničino pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka, s sklepom zavrgel kot prepozno. Glede na to, da je bila tožničina vloga zavržena kot prepozna, sodišče vsebinskih tožbenih ugovorov ne more presojati.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.