Jedro

V takem položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Bistveno je, da ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Deseta prijavljena udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 11. 2019 pod točko B: I. ugotovilo, da na stavbi z ID znakom ...-60, stoječi na parceli 410, k. o. ..., na naslovu C., obstoji etažna lastnina; II. ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k tej stavbi, v obsegu zemljišča pod stavbo, predstavlja parcela 410, k. o. ..., ki je s tem splošni skupni del stavbe; III. ugotovilo v izreku navedene posamezne dele stavbe ter njihove lastnike in imetnike izvedenih pravic; IV. ugotovilo splošne skupne dele stavbe; V. na splošnih skupnih delih stavbe ugotovilo solastninske deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov; VI. ugotovilo posebne skupne dele stavbe ter solastne deleže v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov navedenih v izreku; VII. ugotovilo, da nerazdeljeni posamezni deli navedeni v izreku, ne obstojijo več; VIII. odločilo, da se vpisi po tem sklepu v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine N 321/2014, ID zaznambe 000 z učinkom od 19. 6. 2014. 2. Zoper sklep sta bili vloženi dve pritožbi1. 3. Prvo je vložila nasprotna udeleženka. Z njo izpodbija odločitev pod točko III izreka glede posameznega dela 122; pod točko IV pa glede skupnih delov 27 in 28. 4. Drugo pritožbo je vložila deseta prijavljena udeleženka. Izpodbija odločitev pod točko III izreka glede posameznega dela 5. 5. Odgovore na vloženo pritožbo nasprotne udeleženke so vložili predlagatelj ter sedma, osma in deseta prijavljena udeleženka. Predlagatelj predlaga, da prostori, ki jih nasprotna udeleženka ne želi, postanejo skupni, sedma in osma prijavljena udeleženka ji nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev, deseta prijavljena udeleženka pa, da se dela 27 in 12 določita za poseben skupni del, pritožba glede dela 28 pa naj se zavrne.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe nasprotne udeleženke Mestne občine ...

7. Posamezni del številka 12 predstavlja klet s površino 1,3 m v prvi etaži stavbe. Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi lastninske pravice sledilo napovedi, ki jo je udeležencem, med katerimi je bila tudi pritožnica, poslalo v obliki preglednice zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov z dodanimi pravnimi naslovi za zemljiškoknjižno nevpisane posamezne dele (glej dopis z dne 1. 3. 2019, list. št. 277, ter preglednico na list. št. 265 do 268 spisa). Ker pritožnica, čeprav je bila pozvana, da to stori, svoji lastninski pravici na tem posameznem delu ni nasprotovala, nasprotovali pa ji niso niti ostali udeleženci postopka, je sodišče prve stopnje štelo, da gre za nesporno dejstvo. Enako je ravnalo tudi v pogledu obeh (v pritožbi izpostavljenih) splošnih skupnih delov številka 27 in 28. Ta dva dela sicer predstavljata stopnišče oziroma hodnik v stavbi. Tudi glede teh dveh delov nihče od udeležencev, vključno z nasprotno udeleženko, v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal, da ne gre za splošni skupni del in trdil, da služita le nekaterim posameznim delom.

8. Nasprotna udeleženka v pritožbi glede posameznega dela številka 12 navaja, da na njem ni nikoli zatrjevala niti izkazovala lastninske pravice. Meni tudi, da odločitve ni mogoče preizkusiti. Zmotno je bila uporabljena določba 31. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1.) V kolikor imetnik posameznega dela ni bil znan, bi moralo sodišče pozvati upravnika stavbe, da o tem predloži podatke oziroma bi jih moralo pridobiti po uradni dolžnosti. Dodaja, da vložitev predloga po 4. točki prvega odstavka in po drugem odstavku 25. člena ZVEtL-1 v konkretnem primeru ne bi bila smiselna, saj sama ne ve, kdo je dejanski lastnik, še manj pa z listinami, ki bi bile sposobne za vpis lastninske pravice v korist tretjega. Zelo malo je tudi verjetno, da bi tretji zoper Mestno občino ... kasneje vložil tožbo. Pravna podlaga za sprejeto odločitev zato ne obstoji.

9. Pritožbeno sodišče po pregledu podatkov spisa ugotavlja, da pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice za sporni posamezni del številka 12 ni izkazan v korist nobenega pridobitelja posameznega dela. V takem položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, pa sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Da je pritožnica bila zemljiškoknjižna lastnica (nerazdeljenih) delov, pa ni izpodbijano. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka, so nepomembne pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o tem, da sama ni zatrjevala in izkazovala lastninske pravice na spornem posameznem delu. Bistveno je namreč le to, da glede njega ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje3. Na odločitev ne more vplivati niti pritožničina vnaprejšnja ocena, da zahteva za vpis lastninske pravice na posameznem delu, na podlagi drugega odstavka 25. člena ZVEtL-1, ne bi bila uspešna in da je malo verjetno, da bo kasneje tretji zoper njo vložil tožbo. Ker sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov4, so očitki v tej smeri neutemeljeni. Pritožbeno sodišče, kot je v podobnih primerih že večkrat poudarilo, ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko (pravno in ekonomsko) neugodno, da je na podlagi izpodbijane odločitve sporni del ostal v njeni lasti, čeprav sama lastninske pravice na njem ni zatrjevala, vendar pa to, glede na zakonsko ureditev, za presojo pravilnosti izpodbijanega dela odločitve ni pomembno. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožničino lastninsko pravico obravnavalo kot nesporno, pa je končno neutemeljen tudi očitek o izostanku razlogov za sprejeto odločitev.

10. Pritožnica v pritožbi nasprotuje tudi odločitvi, da sta dela številka 27 in 28 splošna skupna dela stavbe. Navaja, da gre za dvoje stopnišč za dostop do stanovanj, ki v ničemer ne koristita njenemu poslovnemu prostoru v pritličju. Meni, da bi ju moralo sodišče določiti za posebna skupna dela.

11. Da gre pri obeh v prejšnji točki navedenih delih (ki sta po dejanski rabi stopnišče ter hodnik) za splošna skupna dela, torej dela, ki služita vsem etažnim lastnikom5, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno. Kot taka ju je opredelil že izvedenec v svojem mnenju, pa tudi sodišče prve stopnje v že zgoraj omenjeni preglednici zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov z dodanimi pravnimi naslovi za zemljiškoknjižno nevpisane posamezne dele. Nihče od udeležencev, kar velja tudi za nasprotno udeleženko, ni trdil, da dela služita le nekaterim posameznim delom. Taka pritožbena trditev, ki je pritožnica z ničemer ne opraviči, je zato ob smiselni uporabi 337. člena ZPP nedopustna pritožbena novota6, ki je neupoštevna.

Glede pritožbe desete prijavljene udeleženke

12. Posamezni del številka 5 predstavlja stanovanje v tretji etaži objekta in ima po ugotovitvi sodišča prve stopnje (ki je v tem delu sledilo izvedencu) površino 66,6 m2. S to površino je bil vpisan tudi v kataster stavb. Ker je sporni posamezni del nastal ne le iz že v zemljiško knjigo vpisanega dela z začasnim ID znakom ...-60-903 (v nadaljevanju del 903), katerega izključna lastnica je bila pritožnica, ampak tudi iz v zemljiško knjigo vpisanega dela z začasnim ID znakom ...-60-906 (v nadaljevanju del 906), katerega solastnici (vsaka do 1/18) sta bili poleg pritožnice tudi A. A. in B. B., lastninske pravice ni ugotovilo le v korist pritožnice, ampak v korist vseh treh udeleženk: v korist pritožnice do deleža 44130/47240 ter v korist A. A. in B. B., vsake do deleža 1555/47240. Pojasnilo je tudi način njihovega izračuna. Tako pri deležu pritožnice imenovalec predstavlja seštevek površin obeh sob (to je dela 903 s površino 19,24 m2 in dela 906 s površino 28 m2), ki jih je povzelo iz Odločbe Komisije za nacionalizacijo (priloga C17) ter pomnožen s 1000, števec pa seštevek površine manjše sobe (to je dela 903), ki je bila v izključni lasti pritožnice ter njenemu solastnemu deležu sorazmernega dela večje sobe (to je dela 906) pomnožen s 1000. Na enak način je izračunalo tudi solastna deleža ostalih dveh solastnic.

13. Deseta prijavljena udeleženka v pritožbi tako izračunanim solastnim deležem nasprotuje. Trdi, da je sama solastnica stanovanja do 63067/66600, ostali dve udeleženki pa vsaka do deleža 1767/66600. Uvodoma pojasni okoliščine nakupa in poudari, da ostali dve solastnici k prenovi stanovanja nista prispevali. Pojasnjuje, da je del 903 po meritvi izvedenca velik 20,8 m2 in je ostal nespremenjen, del 906 pa 31,8 m2. Ta je bil pregrajen v kuhinjo in dve manjši sobi. V delu, ki ni bil vpisan v zemljiško knjigo, v velikosti 14 m2, je bil urejen WC in kopalnica. S celim stanovanjem je pritožnica upravljala kot s svojim. Sodišče ni upoštevalo, da novi posamezni del ne meri 47,24 m2, ampak 66,6 m2. Razlika je posledica v zemljiško knjigo nevpisanega prostora, ki povezuje dela 903 in 906 in je tudi sestavni del novo nastalega posameznega dela številka 5. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da meri 14 m2 (hodnik 7 m2, WC 2,1 m2 in kopalnica 4,9 m2), bivša dela 903 in 906 pa merita 20,8 in 31,8 m2. Podatki ročno vodene zemljiške knjige so zato napačni in bi moralo sodišče slediti podatkom izvedeniškega mnenja. Razlika med dejansko velikostjo posameznega dela številka 5 in uporabljeno velikostjo, je kar 19,36 m2. Vmesni prostor je sestavni del posameznega dela številka 5. Je last pritožnice, ki ga je priposestvovala. Pravilen izračun njenega solastnega deleža bi zato znašal v imenovalcu 66.600, v števcu pa (upoštevajoč seštevek sorazmernega dela površine večjega prostora (to je površine 28,267 m2), celotne površine manjšega prostora (to je površine 20,8 m2) ter površine manjkajočega vmesnega prostora (to je površine 14 m2) 63.067. Prilaga potrdilo o prejšnjih stalnih bivališčih in tlorisne slike dela št. 5 pred in po obnovi.

14. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil posamezni del številka 5 v kataster stavb vpisan s pravilno (na novo ugotovljeno) površino (to je površino 66,6 m2) in se zato posledično ugotovljena (so)lastninska pravica posameznih udeleženk nanaša na to površino.

15. Glede na to, da je izvedenec v tem postopku zaradi vpisa stavbe in njenih posameznih delov v kataster stavb na novo opravil izmere, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu solastnih deležev upoštevati na novo ugotovljeno površino prej obstoječih delov 9037 in 9068, pa tudi površino, ki ju je k tema dvema deloma priključilo. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da je v posamezni del številka 5 vključena tudi površina, ki jo, upoštevajoč ugotovitve izvedenca, danes predstavljajo hodnik, WC in kopalnica, s skupno površino 14 m2.9 Vendar pa izračun z upoštevanjem teh podatkov za pritožnico ne pomeni tudi večjega solastnega deleža kot ji ga je priznalo sodišče prve stopnje. Spregleda namreč, da izključne lastninske pravice na v posamezni del številka 5 vključeni del v površini 14 m2, ni izkazala. Pravnega naslova za to ni predložila, sklicevanje na priposestvovanje pa iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v točki 14 razlogov, ne pride v poštev.10 Glede na pritožničine neprerekane trditve, da je ta del vedno pripadal obema sobama (torej tako delu 903 kot delu 906), bi bilo mogoče (pri izračunu) v korist pritožnice priznati le del te površine. V kolikor bi za izračun tega dela uporabili način kot velja za določitev deležev, ki jih imajo etažni lastniki na skupnih delih, bi to za pritožnico pomenilo upoštevanje površine 13,02 m2 (to je 93/100 od 14 m2)11. Pritožničin solastninski delež na posameznem delu številka 5 bi v tem primeru znašal 62087/6660012 (oziroma 93,2 %), kar pa je manj od deleža, ki ga je v njeno korist ugotovilo sodišče prve stopnje in znaša 44130/47240 (oziroma 93,4 %). Ker sprememba odločitve v škodo stranke, če se je pritožila samo ona, ni dopustna (smiselna uporaba 359. člena ZPP), pritožbeno sodišče v odločitev ni poseglo.

Sklepno

16. Pritožbi sta glede na obrazloženo neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, ju je zavrnilo in na podlagi 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo.

O priglašenih pritožbenih stroških

17. Deseta prijavljena udeleženka do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena, saj stroški zastopanja posameznega udeleženca ne spadajo med stroške, ki so potrebni za izvedbo in dokončanje postopka in jih na podlagi 15. člena ZVEtL-1 nosi lastnik stavbe. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih nosi sama.

1 Bistvena vsebina pritožb bo povzeta, ko bo pritožbeno sodišče odgovarjalo na posamezne pritožbene očitke. 2 Pritožbeno sodišče v tej odločbi posamezne dele označuje le z zadnjim (tretjim) delom ID znaka, saj sta prvi in drugi del pri vseh posameznih delih enaka (...-60). 3 Glej sklep VSL I Cp 422/2018 in II Cp 781/2018. 4 Glej sklep VSL I Cp 422/2018. 5 Skupni deli zgradbe v etažni lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov posameznih delov (glej 105. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Med njimi Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) v 5. členu omenja tudi stopnišča in hodnike. Lahko (ne pa nujno) pa etažni lastniki, če nekateri skupni deli, služijo le nekaterim posameznim delom, te določijo kot posebne skupne dele (glej 20. člen SZ-1). 6 Namen nekaterih posebnih pravil, ki veljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 (gre za dokazna pravila in domneve, izključitev izrednih pravnih sredstev in drugo), je hitrost postopka. Odločba, ki je izdana v tem postopku, tudi nima učinkov res iudicata. Vsak udeleženec lahko svoje pravice uveljavlja še naknadno v za to predvidenih postopkih. Uporaba pravila o prekluziji, ki ga določa 337. člen ZPP, je zato upravičena tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1, saj pripomore k njegovi pospešitvi in racionalizaciji. Stranko namreč sili k aktivnosti oziroma k pravočasnemu navajanju dejstev. To stališče je sprejeto tudi v sodni praksi (glej odločbe VSL II Cp 2451/2014, I Cp 1155/2015, I Cp 2033/2017 ter druge). 7 Del 903 predstavlja manjšo sobo, ki ima po podatkih Odločbe Komisije za nacionalizacijo (priloga C17) površino 19,24 m2, po izmeri izvedenca (glej izris tretje etaže v izvedenskem mnenju na list. št. 210) pa 20,8 m2. 8 Del 906 predstavlja bivšo večjo sobo (danes kuhinja in dve manjši sobi), ki ima po že navedeni odločbi površino 28 m2, po izmeri izvedenca pa površino 31,8 m2. 9 To dokazuje že razlika med površino posameznega dela številka 5 in seštevkom površin bivših delov 903 in 906 (66,6 – 52,6 = 14). 10 Priposestvovanje na podlagi določb ZVEtL-1 (glej 20. člen v zvezi z 19. členom) namreč ni samostojen pravni naslov, pač pa se z več kot deset let trajajočo posestjo lahko nadomesti le njihova pomanjkljiva veriga. 11 Skupna površina delov 903 in 906 znaša 52,6 m2, zato bi delu 903 s površino 20,8 m2 pripadal na dodatni površini delež 208/526 oziroma 40 %, delu 906 s površino 31,8 m2 pa delež 318/526 oziroma 60 %. Pritožnici bi posledično zaradi izključne lastnine na delu 903 pripadel na dodatni površini delež do 40 %, zaradi solastnine dela 906 pa še delež 53 % (to je 8/9 od 60/100), skupaj torej 93 %. 12 Imenovalec je celotna površina posameznega dela 5 (66,6 m 2) pomnožena s 1000. Števec pa je seštevek površine dela 903, ki znaša 20,8 m2, sorazmernega dela površine dela 906, ki znaša 28,267 m2 in sorazmernega dela dodatne površine, ki znaša 13,02 m2, prav tako pomnoženega s 1000.