Jedro

Sklep o združitvi postopkov, ki ga izda sodnik med pripravami na glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva, zoper katero ni pritožbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 1186/2011-III-25 z dne 29. 10. 2012 sklenilo, da se postopek zoper prvotoženo stranko – Republiko Slovenijo zaradi umika tožbe ustavi. Sodišče je v izpodbijanem sklepu tožeči stranki tudi naložilo, da prvotoženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 2.400,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka dne 12. 12. 2012 vložila pravočasno pritožbo, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem ji nalaga plačilo pravdnih stroškov prvotožene stranke ter zadevo vrne v mediacijski postopek. Pri tem tožeča stranka navaja, da je umaknila tožbo proti prvotoženi stranki na podlagi predhodnega dogovora, v katerem se je prvotožena stranka odpovedala pravdnim stroškom. To navedbo pritožnica utemeljuje s tem, da ji prvotožena stranka ni pisno potrdila sprejem tega dogovora, iz česar sklepa, da se z njim strinja. Poleg tega je po oceni tožeče stranke tudi odgovor prvotožene stranke na tožbo zelo pavšalen ter celo neutemeljen. Umik tožbe je po njeni oceni procesno dejanje, s katerim bi morala biti prvotožena glede na okoliščine obravnavanega primera, zadovoljna. V svoji pritožbi tožeča stranka tudi navaja, da je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije ureditev, ki priznava Republiki Sloveniji stroške po odvetniški tarifi. Po njeni oceni je takšna ureditev v nasprotju z načelom enakosti, saj zakon strankam, ki se branijo same, te pravice ne daje.

3. Na pritožbo je prvotožena stranka dne 5. 2. 2013 podala pravočasen odgovor, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrže kot prepozno. Pri tem navaja, da je sklep, zoper katerega je tožeča stranka vložila pritožbo postal pravnomočen že dne 30. 11. 2012. 4. Z izpodbijanim sklepom opr. št. P 1186/2011-III-29 z dne 16. 11. 2012 je sodišče prve stopnje zavrglo kot nedovoljeno pritožbo tožeče stranke z dne 5. 11. 2012, s katero se je tožeča stranka pritožila zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1186/2011-III-21 v delu, v katerem je sodišče zavrnilo njen predlog za združitev zadeve P 1186/2011-III z zadevo II P 1560/2011. 5. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka dne 4. 12. 2012 vložila pravočasno pritožbo, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in dovoli njeno pritožbo z dne 5. 11. 2012 oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pri tem navaja, da gre v zadevi II P 1560/2011 za pravdo, ki teče med istimi osebami ter zaradi istih stvari, zato zahteva, da se pravdi na podlagi 300. člena ZPP združita. Zaradi nevzdržnih razmer, ki so posledica ravnanj nasprotnih strank namreč ni več sposobna nastopati v več pravdah. Navaja tudi, da zoper sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za združitev pravd mora obstajati pritožba, saj to pravno sredstvo obstaja tudi pri drugih procesnih sklepih.

6. Pritožbi tožeče stranke nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep opr. št. P 1186/2011 z dne 29. 10. 2012:

7. Prvotožena stranka je v svojem odgovoru na tožbo z dne 9. 9. 2011 (r. št. 9) zahtevala plačilo pravdnih stroškov. Pri tem je vztrajala tudi pri svoji vlogi z dne 2. 11. 2012 (r. št. 26), torej že potem, ko je podala soglasje k umiku tožbe, posredno pa tudi s tem, ko je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrženje pritožbe tožeče stranke. Iz spisa ne izhaja, da bi prvotožena stranka na sodišče naslovila vlogo, v kateri bi se odpovedala pravdnim stroškom, prav tako pa tudi tožeča stranka sodišču ni predložila nikakršnega dokazila o obstoju takšnega dogovora. 1. odstavek 158. člen ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka je umaknila tožbo proti prvotoženi stranki dne 9. 9. 2012, zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da je tožeča stranka prvotoženi stranki na podlagi 1. odstavka 158. člena ZPP dolžna povrniti njene pravdne stroške.

8. Pritožbeno sodišče med odločanjem o pritožbi tožeče stranke ni podvomilo v skladnost 1. odstavka 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS 41/06, v nadaljevanju - ZDPra) z Ustavo Republike Slovenije, na kar je opozorila tožeča stranka. Ustavno sodišče je namreč v odločbi opr. št. U-I-195/06 z dne 13. 12. 2007 zahtevo za presojo ustavnosti, s katero je pobudnik zatrjeval protiustavnost te določbe ZDPra z enakimi argumenti kot tožeča stranka v obravnavani pritožbi, zavrnilo kot neutemeljeno.

O pritožbi zoper sklep opr. št. P 1186/2011-III-29 z dne 16. 11. 2012:

9. Sklep o združitvi postopkov, ki ga izda sodnik med pripravami na glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva. Zoper odločbo, izdano med pripravami na glavno obravnavo, pa skladno z eksplicitno določbo 3. odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe. To pomeni, da pritožba zoper tak sklep skladno s 1. odstavkom 343. člena ZPP ni dovoljena, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo tožeče stranke z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

10. Ker pritožbene navedbe tožeče stranke niso utemeljene in sodišče pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev materialnega prava ter pravil pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP, zavrnilo kot neutemeljeni.