Jedro

Skladno s stališči sodne prakse se praviloma breme prevozov na stike deli med oba starša, saj okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otroka od enega starša do drugega, pokaže otroku, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otroka enakopravna. Od tega načelnega stališča je mogoče odstopiti le v primeru obstoja tehtnih okoliščin.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju: DZ) sodišče izreče tisti ukrep, ki najmanj poseže v starševsko skrb, obenem pa je odraz tega načela tudi pravilo, da čim se spremenijo okoliščine, zaradi katerih strožji ukrep ni več potreben, je treba izreči milejši ukrep. Temu ustrezno po določbi 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj. To je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje tudi pravilno storilo, ko je ugotovilo, da bi mld. otroku nastajala škoda, če bi se stiki še naprej izvajali v tako ozkem obsegu, zato je obseg stikov razširilo in spremenilo kraj prevzema otroka (17. točka obrazložitve).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da ima takšna strokovna znanja CSD. Zato je utemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da postavitev izvedenca v tej fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ), ni potrebna in zadošča mnenje CSD o izvajanja stikov z več nočitvami tudi v času počitnic.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

v I. točki izreka spremeni tako, da se za 2. alinejo doda nova 3. alineja, ki se glasi:

-"- Zimske, prvomajske in jesenske počitnice mld. otrok preživlja z vsakim od staršev izmenjaje, začenši s preživljanjem jesenskih počitnic v letu 2026 pri očetu.

V času poletnih počitnic v mesecu juliju in avgustu se stiki mld. otroka z očetom izvajajo strnjeno 7 dni. Če se starša ne dogovorita drugače, se stiki v času poletnih počitnic izvajajo na način, da mld. otrok namesto drugega vikenda, ki bi ga moral preživeti z očetom v skladu s 1. alinejo te točke v juliju oziroma avgustu, z očetom preživi strnjeno 7 dni.

Ob začetku stika na prvi dan počitnic mati mld. otroka pripelje na parkirni prostor lokala McDonald's ..., in ga tam preda očetu ob 18.00 uri. Ob koncu stika na zadnji dan počitnic oče mld. otroka pripelje na isto lokacijo ob 17.00 uri in ga tam preda materi."

IV. točka izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

"Glede vsega, kar nasprotni udeleženec zahteva drugače, se predlog zavrne."

II.V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne, pritožba predlagateljice pa se v celoti zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi spremenilo začasno delno sodno poravnavo z dne 4. 7. 2025 v delu, ki se nanaša na izvajanje stikov med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem (očetom) tako, da je določilo način izvajanja stikov med tednom po video klicu (1. alineja I. točke izreka), razširilo obseg stikov med vikendi ter za kraj prevzema in predaje mld. otroka določilo parkirni prostor lokala McDonald's, na naslovu ... (2. alineja I. točke izreka). Odločilo je o načinu nadomeščanja odpadlih stikov (II. točka izreka) in določilo denarno kazen za primer kršitve začasne odredbe (III. točka izreka), predlog nasprotnega udeleženca za izvajanje stikov med počitnicami pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (V. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep vlagata pravočasni pritožbi oba udeleženca postopka.

3.Predlagateljica s pritožbo izpodbija 2. alinejo I. točke izreka citiranega sklepa iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sporen je kraj prevzema in predaje mld. otroka vIZBRIS_F. Navaja, da je nasprotni udeleženec po poklicu voznik, zato je bistveno bolj vešč vožnje kot ona, ki otroka vozi le v IZBRIS_G v vrtec in občasno k zdravniku, najdlje do Maribora. Ne more si privoščiti vinjete in prevoznih stroškov v znesku najmanj 100,00 EUR mesečno, saj nasprotni udeleženec začasno plačuje le 200,00 EUR preživnine, kolikor stane samo vrtec za otroka. Otrok se sedaj ob odhodu na stik od predlagateljice poslavlja v domačem okolju, nato pa se bo moral od nje posloviti v povsem tujem kraju, kar bo lahko razumel samo tako, kot da ga mati zapušča, kar ni v njegovo največjo korist. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, in izpodbijani sklep v 2. alineji I. točke izreka spremeni tako, da izpusti besedilo glede kraja prevzema otroka. Priglaša stroške.

4.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo predlagateljice zavzema za njeno zavrnitev.

5.Nasprotni udeleženec s pritožbo napada IV. točko izreka izpodbijanega sklepa (zavrnilni del), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja, da je v obravnavani zadevi udeležencema kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Navaja, da je sodišče svojo odločitev v zavrnilnem delu napačno oprlo na dejstvo, da v postopku še ni bil imenovan sodni izvedenec, čeprav je že bilo seznanjeno z mnenjem Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), iz katerega izhaja, da je v otrokovo korist postopno uvajanje večdnevnih stikov z nočitvami v času počitnic. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od mnenja CSD. Ker na strani očeta ni ugotovilo nobenih okoliščin, zaradi katerih bi večdnevni stiki otroka ogrožali, je zavrnitev takšnih stikov v škodo otroka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni odločitev sodišča prve stopnje, podrejeno, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Priglaša stroške.

6.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7.Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

8.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

9.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, je pa delno zmotno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja in starša mld.A. A. , starega 3 leta (roj. 8.8.2022). Njuna življenjska skupnost je razpadla leta 2024, ko je predlagateljica začela predmetni postopek za zaupanje mld. otroka v varstvo in vzgojo ter za določitev stikov in preživnine. Tekom postopka sta se z začasno delno sodno poravnavo z dne 4.7.2025 dogovorila glede izvajanja stikov mld. A. A. z nasprotnim udeležencem in plačevanja preživnine na način, da stiki potekajo vsak torek in četrtek preko video klica ter vsak drugi vikend od sobote do nedelje, kraj prevzema in predaje mld. otroka je na naslovu predlagateljice, nasprotni udeleženec plačuje preživnino v znesku 200,00 EUR. Nasprotni udeleženec je dne 28.10.2025 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal razširitev stikov ter spremembo kraja prevzema in predaje mld. otroka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi predlogu delno ugodilo tako, da je razširilo stike mld. otroka z nasprotnim udeležencem med vikendi, da sedaj trajajo vsaki drugi vikend od petka do nedelje (ena dodatna nočitev), za kraj prevzema in predaje mld. otroka je določilo IZBRIS_H (namesto prevzemov na domu matere), glede stikov med počitnicami pa je predlog zavrnilo.

11.V obravnavani zadevi je pritožbeno sporna odločitev o kraju predaje in prevzema mld. otroka (2. alineja I. točke izreka izpodbijanega sklepa) ter odločitev o izvajanju stikov v času počitnic (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Glede bremena prevozov na stike (kraj predaje in prevzema otroka)

Neutemeljena je pritožbena graja predlagateljice o napačni porazdelitvi bremena prevozov na stike med udeleženca. Skladno s stališči sodne prakse se praviloma breme prevozov na stike deli med oba starša, saj okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otroka od enega starša do drugega, pokaže otroku, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otroka enakopravna. Od tega načelnega stališča je mogoče odstopiti le v primeru obstoja tehtnih okoliščin.

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz zgoraj citiranega stališča ter življenjsko sprejemljivo pojasnilo, zakaj je kot kraj prevzema in predaje otroka določilo IZBRIS_I, ki je približno na polovici poti med prebivališčema udeležencev postopka, ter tako breme prevozov porazdelilo med oba udeleženca (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Po ugotovitvi, da je prebivališče nasprotnega udeleženca vIZBRIS_J od prebivališča otroka v IZBRIS_K oddaljeno 191 km oziroma približno 2,5 ure vožnje v eno smer, je pravilno upoštevalo, da je nasprotni udeleženec poklicni voznik, ki bi zaradi prevzema otroka ob petkih moral v vozilu, po opravljeni dnevni delovni obveznosti, preživeti še dodatnih 5 ur, kar je z vidika varnosti mld. otroka (pa tudi vseh ostalih udeležencev v prometu) neustrezno, kot tudi, da bi zaradi časa trajanja vožnje mld. otroka do svojega prebivališča lahko pripeljal šele po 21.00 uri, kar je za mld. otroka prepozno.

Predlagateljica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla okoliščin, ki bi utemeljevale odstop od enake porazdelitve bremena prevozov med oba udeleženca. V pritožbi (prvič) izpostavlja predvsem svoje skromnejše vozniške veščine in finančni vidik bremena prevozov. Po določbi 34. člena ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, torej v obravnavanem primeru v korist mld. otroka. Pritožbene navedbe predlagateljice, da jo prevozi finančno obremenjujejo, niso v korist mld. otroka, ampak v njeno lastno korist, zato gre za nedovoljene pritožbene novote, ki se ne upoštevajo.

Predlagateljica tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o skromnejših vozniških izkušnjah, zaradi česar poti do IZBRIS_L ne bi zmogla. Pritožbeno nesporno je, da ima predlagateljica vozniški izpit, da vsakodnevno uporablja avtomobil za prevoz mld. otroka v vrtec, občasno pa do Maribora. Vožnja na relacijiIZBRIS_M, kjer biva, do IZBRIS_N(kraj prevzema otroka) niti po času niti po razdalji ne predstavlja neobičajno zahtevne poti, saj gre za vožnjo po urejenih cestah in večji del po avtocesti, praviloma podnevi, izven časa prometnih konic. Po oceni pritožbenega sodišča takšno vožnjo zmore brez težav štirikrat na mesec opraviti povsem povprečen voznik. Poleg tega se vožnja na relaciji IZBRIS_O bistveno ne razlikuje od vožnje na relacijiIZBRIS_P za katero predlagateljica tudi sama navaja, da jo zmore.

Glede na to, da je razlog za izdajo začasne odredbe ogroženost otroka (161. člen DZ), predlagateljica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predaja otroka v tujem okolju IZBRIS_Q ni v otrokovo korist. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da kraj prevzema otroka pred McDonaldsom vIZBRIS_Rmld. otroka ne ogroža.

Končno so neutemeljene predlagateljičine pritožbene navedbe, da mld. otroka dosedanji kraj prevzema (na materinem domu) ni ogrožal, zaradi česar ga sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ne bi smelo spremeniti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju: DZ) sodišče izreče tisti ukrep, ki najmanj poseže v starševsko skrb, obenem pa je odraz tega načela tudi pravilo, da čim se spremenijo okoliščine, zaradi katerih strožji ukrep ni več potreben, je treba izreči milejši ukrep.

Temu ustrezno po določbi 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj. To je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje tudi pravilno storilo, ko je ugotovilo, da bi mld. otroku nastajala škoda, če bi se stiki še naprej izvajali v tako ozkem obsegu, zato je obseg stikov razširilo in spremenilo kraj prevzema otroka (17. točka obrazložitve).

Glede izvajanja stikov v času počitnic

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni graji nasprotnega udeleženca, da bi bilo treba določiti stike tudi v času počitnic. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi stikov v času počitnic utemeljilo z navedbo, da nima strokovnih znanj, da bi lahko odločilo, kako bi dolgotrajnejša odtegnitev mld. otroka od predlagateljice vplivila na njegov nadaljnji razvoj in na odnos do nasprotnega udeleženca (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da ima takšna strokovna znanja CSD. Zato je utemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da postavitev izvedenca v tej fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ), ni potrebna in zadošča mnenje CSD o izvajanja stikov z več nočitvami tudi v času počitnic. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Tudi sicer v skladu z ustaljeno sodno prakso v družinskih zadevah za odločitev sodišča pogosto zadošča že strokovno mnenje CSD, če ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj, izdelajo pa ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mnenje CSD ne zadostuje za odločitev oziroma če že CSD sam oceni, da glede določenih vidikov zadeve nima dovolj strokovnega znanja za podajo mnenja.

V obravnavani zadevi je CSD izdelal strokovno mnenje, ki je primerljivo izvedenskemu mnenju, saj je na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na obravnavi družine, v okviru katere je opravil razgovor in skupni pogovor z udeležencema ter obisk udeležencev na domu, podal podrobno in vsebinsko mnenje, ob tem pa ni izpostavil, da na katero od bistvenih vprašanj ne bi mogel odgovoriti. Iz strokovnega mnenja CSD z dne 30. 1. 2026 izhaja, da je v obravnavani zadevi ustrezno postopno uvajanje stikov z večdnevnimi nočitvami v času počitnic. Nasprotni udeleženec je predlagal, da zimske, prvomajske in jesenske počitnice mld. otrok preživi z vsakim od staršev izmenjaje, v času poletnih počitnic pa mld. otrok preživi z njim v mesecu juliju in avgustu strjeno po 7 dni. Pritožbeno sodišče na podlagi strokovnega mnenja CSD in upoštevaje predlog nasprotnega udeleženca ocenjuje, da je glede na starost mld. otroka (skoraj 4 leta) predlagani obseg stikov v času počitnic ustrezen in bo omogočal, da se otrok postopoma privadi na stike z večdnevnimi nočitvami.

Sodišče druge stopnje je tudi v času počitnic določilo isti režim časa in kraja prevzema otroka, kot velja v času stikov med vikendi, pri tem pa v izogib sporom in nejasnostim podrobneje določilo način izvajanja stikov v času počitnic v primeru, če se udeleženca postopka ne bi mogla dogovoriti drugače (kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa).

Pritožbeno sodišče pa ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, da bi prevzem in predaja mld. otroka potekala v vrtcu pred začetkom počitnic in po koncu počitnic, saj bi to pomenilo, da je mld. otrok pri očetu večkrat strnjeno več kot 7 dni, kar bi lahko bilo za mld. otroka glede na njegovo starost preobsežno, hkrati pa bi bil mld. otrok ob predaji v vrtec v zgodnjih jutranjih urah izpostavljen 2,5 ure trajajoči poti, kar bi bilo zanj naporno in bi poseglo v njegovo rutino.

Pritožbeno sodišče končno odgovarja še na očitek nasprotnega udeleženca o kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku. Tosmerni očitki niso predmet postopka o izdaji začasne odredbe, temveč se obravnavajo v postopku po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Po obrazloženem je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člen ZPP), v preostalem pa pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo, pritožbo predlagateljice pa v celoti zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

V skladu s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je sodišče druge stopnje odločilo tudi o pritožbenih stroških. O pritožbenih stroških v zvezi z začasno odredbo, ki sta jih priglasila oba udeleženca, v tej fazi postopka ni mogoče odločati, zato je odločitev o njih pridržana za končno odločbo. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).-------------------------------1 Predlagateljica v pritožbi procesnih kršitev ne uveljavlja, nasprotni udeleženec pa v pritožbi navaja, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer kršitev določb postopka vidi v tem, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo v nasprotju z mnenjem CSD. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da opisana kršitev ni kršitev določb postopka, temveč gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zato je tosmerne navedbe nasprotnega udeleženca obravnavalo v okviru tega pritožbenega razloga. V zvezi s kršitvami določb postopka je pritožbeno sodišče posledično opravilo zgolj uradni preizkus, ki nepravilnosti ni pokazal. 2 VSRS sodba II Ips 558/2005 z dne 15. 12. 2005, VSRS sodba in sklep II Ips 536/2009 z dne 20. 5. 2010, VSL sodba in sklep IV Cp 2102/2020 z dne 6. 1. 2021. 3 VSM sklep IV Cp 250/2026 z dne 14. 4. 2026. 4 Takšna je ustaljena sodna praksa. Gl. VSRS sodba II Ips 682/2007 z dne 8. 11. 2007, VSRS sodba II Ips 342/2008 z dne 22. 5. 2008, VSM sklep III Cp 746/2025 z dne 25. 9. 2025. 5 Pritožbeno sodišče je zato za kraj prevzema in predaje mld. otroka v času počitnic določilo parkirni prostor lokala McDonald's IZBRIS_S, na naslovu ..., IZBRIS_T, kjer prevzem in predaja mld. otroka potekata v času izvajanja rednih stikov. Enako je določilo tudi čas prevzema in predaje. 6 V skladu z navedeno določbo sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku.