Jedro

Poslovna enota je del poslovnega subjekta, ki ji je mogoče opredeliti naslov, opravlja pa na istem ali drugem naslovu različno ali isto dejavnost kot poslovni subjekt. Poslovna enota ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register, pač pa le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. Poslovna enota pripada matični družbi ne glede na to, ali se lastništvo objektov, v katerih poslovna enota posluje, spremeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15613/2014 z dne 12. 2. 2014 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku osmih dni 1.256,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 12. 2013 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v višini 89,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 2. 2014 dalje od plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 237,32 EUR v roku osem dni, z obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo vložila pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožeča stranka zahteva plačilo za opravljene storitve v višini 1.256,60 EUR. Bistvo spora se nanaša na obstoj pasivne legitimacije oziroma vprašanje, ali je bilo P. poslovna enota tožene stranke in ali je imel F. G. pooblastilo za naročilo vtoževanih storitev za račun tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je F. G. v trenutku naročanja vtoževanih storitev bil direktor P., P. pa je bila poslovna enota tožene stranke. Glede na takšno dejansko stanje je sodišče prve stopnje F. G. pravilno opredelilo kot pooblaščenca po zaposlitvi v smislu 80. člena Obligacijskega zakonika, naročilo storitev tožeče stranke(1) pa kot običajno naročilo (slednjega pritožnica niti ne izpodbija). Posledično toženo stranko izjava volje, ki jo je F. G. podal kot njen pooblaščenec, zavezuje,(2) s tem pa je podana njena pasivna legitimacija.

7. Tožena stranka se sicer takšni odločitvi upira in navaja, da ne glede na podatke AJPES-a poslovna enota P. ni aktivna že več let in da glede P. ni z nikomer v nobenem poslovnem odnosu že od 11. 1. 2013, saj je dejanski lastnik objektov na P. K. d. o. o., ki te objekte oddaja R. d. o. o. Vendar teh navedb višje sodišče ni vsebinsko presojalo, saj tožena stranka z njimi izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih v sporu majhne vrednosti, kot je obravnavani,(3) v pritožbenem postopku ni mogoče izpodbijati (prvi odstavek 458. člena ZPP), tudi sicer pa gre za navedbe, katere je že sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot nerelevantne (glej prvi odstavek, str. 4 obrazložitve izpodbijane sodbe). Vprašanje lastništva objektov v razmerju do tožeče stranke ni pravno pomembno. Poslovna enota je del poslovnega subjekta, ki ji je mogoče opredeliti naslov, opravlja pa na istem ali drugem naslovu različno ali isto dejavnost kot poslovni subjekt (primerjaj z 2. členom Zakona o poslovnem registru Slovenije - ZPRS-1). Poslovna enota ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register, pač pa le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. Poslovna enota pripada matični družbi ne glede na to, ali se lastništvo objektov, v katerih poslovna enota posluje, spremeni. Vsled navedenega se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno opredeljevati do v ta namen predloženih dokazov tožene stranke (B4 – B7).

8. S pritožbenimi navedbami, da F. G. nikoli ni bil zaposlen pri toženi stranki oziroma da nikoli ni bil njen direktor, tožena stranka nedopustno posega v ugotovljeno dejansko stanje (glej drugi odstavek, str. 4 obrazložitve izpodbijane sodbe), zato višje sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 458. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno prevalilo dokazno breme o tem, da F. G., direktor poslovne enote, v tej ni imel nobenih pooblastil niti, da v njej ni opravljal nalog, s katerimi je bila povezana tudi sklenitev pogodbe s tožečo stranko, na toženo stranko, ki pa mu ni zadostila. Pogodba o zaposlitvi F. G. (B8), ki jo je tožena stranka priložila v pritožbi, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (tožena stranka je ta dokaz prvič podala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, prim. prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Izpodbijana sodba je obrazložena, v obrazložitvi pa so navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo vse ugovore tožene stranke proti plačilu dolga. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je vse kar je tožena stranka navedla, sodišče prve stopnje mirno prezrlo. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Tj. izdelava promocijskega članka, priloge P. – klasični oglas, novica znotraj revije M., spletni vpis pol leta, promocijski članek in stranski banner na www...

(2) Prim. V Kranjc; Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 480. (3) Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR – prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).