Jedro

Toženec je bil po izvršilnem naslovu upravičen sam vzpostaviti prejšnje stanje, zato njegovo dejanje ni protipravno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik najprej zahteva ugotovitev, da je toženec motil tožnika mirni posesti trosobnega stanovanja v drugem nadstropju stanovanjske hiše na M. s tem, da je dne 19.4.1994 med 12 in 12.30 uro zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja R. P. ter s tem onemogočil tožencu (očitno pravilno: tožniku) vstop v stanovanje in njegovo uporabo. Toženec naj bi bil v 8 dneh dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje ter vgraditi v vhodna vrata v stanovanje v 2. nadstropju stavbe M. ključavnico, ki je bila vgrajena pred motitvenim dejanjem, ali pa izročiti tožniku ključ nove ključavnice ter mu omogočiti nemoten vstop v stanovanje in nadaljnjo uporabo, če pa tega ne bi storil, pa bi bil tožnik pooblaščen, da sam ali s pomočjo usposobljene osebe na stroške toženca odstrani ključavnico na vhodnih vratih svojega stanovanja v 2. nadstropju stanovanjske hiše M. ter tam namesti drugo ključavnico. Toženec naj bi se bil v bodoče pod pretnjo maksimalne zagrožene kazni skladno z določili Zakona o izvršilnem postopku dolžan vzdržati vsakega enakega ali podobnega motitvenega dejanja v škodo toženca, dolžan pa naj bi bil povrniti tudi pravdne stroške. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi bili toženec in uslužbenci detektivske agencije S. v 24 urah dolžni zapustiti stanovanje R. P., mu izročiti ključe stanovanje ter mu dovoliti uporabo navedenega stanovanja. Z istim sklepom je sodišče tožnika oprostilo tudi plačila sodnih taks.

Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da ravnanje toženca ni bilo protipravno.

Proti sklepu se pritožuje tožnik in uveljavlja pritožbeni razlog iz 3. točke 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, to je napačno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in navaja: vrnitev v prejšnje stanje v tem primeru ni mogoča, oziroma ni družbene upravičenosti zanj. Na strani toženca ni upravičljivega ekonomskega interesa za vzpostavitev prejšnjega stanja. Vzpostavitev prejšnjega stanja mora biti ekonomsko in družbeno upravičljiva.

Tožnik je prve tri dni zasedal skupaj s tremi uslužbenci detektivske agencije S. celotno sinovo opremljeno stanovanje, nato pa ga je oddal v podnajem enemu od uslužbencev omenjene agencije. Na premoženju tako tožnika kot dveh solastnic se tako dela nesorazmerna škoda. V izvršilni zadevi, ki naj bi bila podlaga za dovoljeno ravnanje toženca, je že več kot leto dni vložen ugovor tretjega, vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in predlog za odložitev izvršbe, pa sodišče o nobeni izmed navedenih vlog še vedno ni odločilo.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvega sodišča je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje in k tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: Ko pritožba načenja vprašanje ekonomske in družbene upravičljivosti vzpostavitve v prejšnje stanje, tak ugovor ne more priti v poštev.

Nanaša se namreč na prejšnje motenjsko dejanje, ki je bilo podlaga za izvršilno zadevo In ..... Vzpostavitev v prejšnje stanje je bila torej pravnomočno določena s prejšnjim sklepom, ki je pravnomočen.

Zato je razpravljanje o upravičenosti vzpostavitve v prejšnje stanje razpravljanje o pravilnosti pravnomočnega izvršilnega naslova in tako torej v tem postopku nedopustno. Ker je toženec ravnal po izvršilnem naslovu, protipravnosti ni, pa četudi bi bilo res, da je stanje sedaj spremenjeno, kot trdi pritožba. Vprašanje morebitne škode prav tako ni pomembno, ko gre za postopek zaradi motenja posesti in za vprašanje, ali je bilo motenje storjeno ali ne. Škodo, če je nastala, bo treba zahtevati v drugem postopku. Pritožbeno sodišče pa se strinja s stališčem sodišča prve stopnje tudi glede vprašanja, kakšen pomen ima predlog za odložitev izvršbe in tožba zaradi nedopustnosti izvršbe. Da bi sama vložitev predloga pomenila, da bi dotlej dopustno dejanje postalo nedopustno, ni mogoče reči. Zato tudi te pritožbene trditve niso upoštevne.

Ker je bil pravilno zavrnjen tožbeni zahtevek v zvezi z motenjem posesti, je pravilno tudi odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, čeprav pritožba o tem nima posebnih razlogov.

Zaradi vsega povedanega je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368. ZPP v zvezi s členom 380 točka 2 in členom 381. istega zakona).