Up-360/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki jo zastopa B. B. iz V. na seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Okrajne zaplembne komisije v Celju št. 337 z dne 1. 2. 1946 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je že z ustavno pritožbo, vloženo dne 18. 7. 2000, izpodbijala odločbo Okrajne zaplembne komisije v Celju št. 337 z dne 1. 2. 1946. Ustavno sodišče je navedeno ustavno pritožbo s sklepom št. Up-261/00 z dne 11. 9. 2000 zavrglo, ker ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane pred uveljavitvijo Ustave, ni dovoljena.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 18. 7. 2000 ter njenima dopolnitvama z dne 30. 10. 2000 in z dne 5. 2. 2001, ponovno izpodbija isto odločbo. V ustavni pritožbi zatrjuje nezakonitost in ničnost zaplembene odločbe in navaja, da je ta odločba neustavna, nezakonita, ponarejena, brez veljave in da je akt genocida. Od Ustavnega sodišča zahteva, da odpravi izpodbijano odločbo, odloči o sporni pravici in določi organ za izvršitev "akta o zahtevku".

3.Ustavno sodišče je pritožnici že v sklepu št. Up-261/00 pojasnilo, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in da so na podlagi 82. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) dovoljene samo ustavne pritožbe zoper tiste posamične akte, ki so bili izdani po uveljavitvi Ustave. Ker je bila izpodbijana odločba izdana že leta 1946, torej pred uveljavitvijo Ustave, ustavna pritožba zoper njo ni dopustna in jo je bilo treba zavreči.

4.Glede zahtevka pritožnice, da Ustavno sodišče odpravi izpodbijano odločbo, ugotovi nedolžnost družine Šuster in odloči o plačilu odškodnine, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen ZUstS). O konkretnih zahtevkih ne more odločati namesto njih. Ustavno sodišče namreč kljub temu, da pritožnica to izrecno zatrjuje, nima pristojnosti, da bi samo urejalo primere, kot je pritožničin. Ustavna pritožba se lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva v posamičnem postopku (npr. v postopku denacionalizacije ali v postopku za ugotovitev ničnosti upravne odločbe, ki ga pritožnica sama navaja kot primer pravne prakse). Šele takrat lahko Ustavno sodišče ob pogojih iz 60. člena ZUstS odloči o sporni pravici oziroma svoboščini. Dejstvo, da pritožnici oziroma njenemu pooblaščencu pravna sredstva in organi, ki so pristojni za odločanje o njih, niso znani, pa še ne pomeni, da jih ni. Tako na primer lahko morebitni zahtevek za ugotovitev ničnosti zaplembene odločbe vloži pri krajevno pristojni upravni enoti (pristojnost za odločanje o tovrstnih zadevah je od nekdanjih občinskih upravnih organov prešla na upravne enote), za odločanje o morebitnih odškodninskih zahtevkih pa so pristojna redna sodišča.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi z 82. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan