Jedro

Tožnica je v letu 2003 kupila nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku na osnovi vpisanih zastavnih pravic, toženec pa je kupil solastniški delež v letu 2001 - v času, ko so že potekali izvršilni postopki v zvezi s prodajo te nepremičnine, pri čemer je bil s tem seznanjen. Tako ni dvoma, da toženec ni bil dobroveren.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika (po nasprotni tožbi) na ugotovitev, da je lastnik nepremičnine, stoječe na parc. št. ... k. o. ... do 1/3 (I. točka izreka), tožencema (po tožbi) naložilo, da sta se dolžna v 60 dneh izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu D. (II. točka izreka) ter jima naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnika (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil prvi toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec). Trdi, da je dobroveren lastnik nepremičnine, ki je predmet postopka. Ni res, da bi mu notar pojasnil vsebino pogodbe, s katero je kupil sporno nepremičnino, saj je pogodbo le podpisal. Tožencu tudi ni bilo znano, da so v času sklenitve pogodbe že potekali izvršilni postopki. Zgrešeno je tudi stališče sodišča glede njegove udeležbe na javni dražbi. Iz nobene vročilnice ne izhaja, da bi bil na njej podpis toženca, torej, da bi mu bila vročena kakšna listina glede te dražbe. Glede tega je predlagal grafologa, pa sodišče tega dokaza ni izvedlo. Toženec je pojasnil, zakaj je sploh pristopil na dražbo in kdaj je z nje odšel in da ni vedel, da se prodaja tisti del hiše, na katerem ima on lastniško posest. Nepravilno je sodišče uporabilo tudi izpovedbo toženke v zvezi z odklopom elektrike in vode. Toženka o tem ni nikoli obvestila toženca, ki je bil v celotnem obdobju veliko odsoten. Zakaj je tožencu to zamolčala, slednjemu ni jasno.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec je dne 20.3.2001 od L. in M. H. kupil del nepremičnine (1/3) parc. št. ... k. o. ... in se 7.8.2001 tudi vpisal kot solastnik. V času nakupa nepremičnine je že tekel izvršilni postopek za prodajo te nepremičnine, ki je bila obremenjena z več zastavnimi pravicami. Na tretji javni dražbi, ki se je je udeležil tudi toženec, je tožnica (upnica v izvršilnem postopku) kupila nepremičnino in se na podlagi sklepa o izročitvi dne 17.2.2003 tudi vpisala v zemljiško knjigo. V tem postopku tožnica zahteva izpraznitev nepremičnine, ki jo toženca uporabljata brez pravne podlage, toženec pa trdi, da je nepremičnino priposestvoval. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, de je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialnopravne določbe drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika, posledično pa tudi 111. člena Stanovanjskega zakona (SZ).

7. Ni res, da je v sodbi zapisano, da je bil toženec ob podpisu pogodbe seznanjen z izvršilnim postopkom, saj je iz 9. točke obrazložitve jasno razvidno, da je sodišče zaključilo, da je bilo tožencu ob nakupu nepremičnine znano, da je le-ta oziroma solastniški delež, ki ga je toženec kupoval, obremenjen z zastavnimi pravicami. Sodišče prve stopnje je ugotovilo le, da so v času toženčevega nakupa solastniškega deleža pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki že potekali izvršilni postopki v zvezi s prodajo te nepremičnine (vodilni spis I 89/98) in da je bil s postopkom seznanjen, saj se je udeležil tretje javne dražbe.

8. Glede na to, da so v pogodbi izrecno omenjene zastavne pravice v 1. in. 3 členu, v 4. pa celo zapisano, da „obstaja možnost, da bi prišlo do prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku na osnovi vpisanih zastavnih pravic“ in da se je toženec udeležil tretje javne dražbe, ni nobenega dvoma, da toženec ni bil dobroveren (drugi odstavek 43. člena SPZ) oziroma je tožnica izpodbila domnevo iz 9. člena SPZ. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da je tožnica, ko je postala lastnica (2003), naročila odklop elektrike in ostalih komunalnih priključkov, s čimer sta bila toženca seznanjena, saj je toženka poizvedovala o „nepojasnjenem odklopu“ in od tožnice celo večkrat zahtevala, da naroči ponovni priklop.

9. Navedenih zaključkov neprepričljive pritožbene navedbe ne morejo omajati. Kdaj je toženec zapustil prodajni narok in ali je na vročilnicah za prejem sodnih pisanj, ki jih je prejemal po dražbi, njegov podpis (kar pritožnik zanika) za odločitev v tej zadevi ni pomembno, kar je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Ni pomembno, ali je toženka pritožniku povedala, kdo je naročil odklop elektrike in drugih priključkov. Na podlagi nespornega dejstva, da je toženec v tej hiši osem let prebival brez elektrike, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi za priklop poskrbel, če bi bi res tako prepričan, da je še vedno solastnik, kot skuša prikazati v pritožbi.

10. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženec ni uspel dokazati, da je posest izvrševal v dobri veri, da je solastnik nepremičnine in da pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni. Posledično ni nobenega dvoma, da toženec nepremičnino uporablja brez pravnega naslova in jo mora izprazniti v roku, ki ga je določilo sodišče. 11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).