Jedro

Dohodki od nepremičnine v obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 9. 9. 1994 do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne predstavljajo zapuščine zapustnice, ampak so del premoženja njenih dedičev. Zato ne gre za premoženje, ki bi v okviru dednega dogovora (ki je po svoji naravi pogodba dedičev o razdelitvi zapuščine) moralo biti zajeto v sklepu o dedovanju

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, kaj predstavlja dodatno zapuščino (I. točka izreka). Zapustničini hčerki V. O. in zapustničinemu sinu T. O. (ker je umrl 28. 1. 2011 je zanj prvo sodišče ustanovilo dedno pravico) je v skladu z njunim dednim dogovorom dodelilo premoženje, razvidno iz II. in III. točke izreka.

Zoper sklep prvega sodišča se pritožuje dedinja V. O., ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se upošteva v okviru premoženja, ki ga je prejela po zapustnici, tudi polovica dohodkov od nepremičnin v k.o. x. za čas od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju. Navaja, da prvo sodišče ni upoštevalo dednega dogovora dedičev v delu, ki se nanaša na navedene dohodke od nepremičnin v k.o. x.. Teh dohodkov prvo sodišče v dodatnem sklepu ni upoštevalo, čeprav je bilo o tem obveščeno s strani odvetnice S.. Hiša v B. je potrebna obnove. Spomladi 2000 je dedinja v celoti obnovila streho. Hiša je poslovna stavba. Na začetku so bile v pritličju tri firme, sedaj je ostala samo še M.. Leta 2005 je odvetnica S. preusmerila davek za to hišo na njen naslov. Od takrat plačuje davek, čeprav ni imela koristi. Če sodišče ne bo upoštevalo njenih razlogov, bi bilo prav, da se ji dodeli še preostalo polovico nepremičnin v k.o. y.. Želi, da se ji dodeli gozd v celoti. Bilo bi v skladu z dednim dogovorom z dne 25. 8. 1995. Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je ravnalo pravilno, ko v okviru dodatne zapuščine ni upoštevalo „dohodkov od nepremičnin v k.o. x.“. Po denacionalizacijskem upravičencu A. K. po njegovi smrti 31. 7. 1948 ni bil izveden zapuščinski postopek. Zato je bilo dedovanje po A. K. uvedeno z dnem njegove smrti (prvi odstavek 123. člena ZD v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZDen). Njegova zapuščina je prešla na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člen ZDen). Za premoženje v k.o. x., ki je bilo po oporoki A. K. namenjeno L. O., je bila izdana odločba o denacionalizaciji 18. 8. 1994 (po navedbah dedinje je ta odločba postala pravnomočna 9. 9. 1994). Ker je zapustnica (ena od dedinj A. K.) umrla 11. 5. 1972, je tisti del zapuščine, ki ga je „dedovala“ L. O. prešel na njena dediča V. O. in T. O. z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDen v zvezi s 132. členom ZD).

Glede na to dohodki od nepremičnin v k.o. x. v obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 9. 9. 1994 do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne predstavljajo zapuščine zapustnice, ampak so del premoženja njenih dedičev (V. O. in T. O.). Zato ne gre za premoženje, ki bi v okviru dednega dogovora (ki je po svoji naravi pogodba dedičev o razdelitvi zapuščine) moralo biti zajeto v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD).

Dediča sta z medsebojnim dogovorom z dne 25. 8. 1995 (kot je to razvidno iz podatkov spisa oziroma skladnih navedb obeh dedičev) uredila tudi medsebojno razmerje v zvezi z omenjenimi dohodki od nepremičnin v k.o. x. v obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Ti dohodki (iz navedb dedinje izhaja, da naj bi šlo za dohodke iz naslova najemnin za poslovne prostore) so izvorno terjatve obeh dedičev do tretjih oseb (najemnikov), zato sta dediča upravičena urejati ta razmerja neposredno z njimi.

Predlog dedinje, da se ji dodeli še druga polovica nepremičnin v k.o. y. je neupošteven že zato, ker želi dedinja s tem enostransko spremeniti dogovor s T. O. o delitvi zapuščine, takšna enostranska sprememba pa ni mogoča. Spremembo dogovora o delitvi zapuščine lahko dedinja doseže le v soglasju z dediči T. O., kar pa ne more biti predmet tega zapuščinskega postopka.

Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).