Videonadzor nad oskrbovanko v DSO s strani svojcev

Datum

28.05.2024

Številka

07121-1/2024/621

Kategorije

Video in avdio nadzor, Pravne podlage, Privolitev

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 27. 5. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da svojci nad oskrbovanko v socialno varstvenem zavodu (DSO) izvajajo lasten video in zvočni nadzor s kamero, ki je nameščena v sobi. Oskrbovanka je v slabem zdravstvenem stanju in ne more skrbeti zase. Videonadzorni sistem omogoča spremljanje žive slike in snemanje. Oskrbovanka je v sobi sama. Zaposleni se s tem videonadzorom ne strinjajo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP se lahko dokončno in konkretno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

DSO mora kot izvajalec socialno-varstvene dejavnosti in kot delodajalec skrbeti za spoštovanje zasebnosti oskrbovancev in zaposlenih. To velja tako za posege v zasebnost s strani samega DSO kot tudi za posege s strani tretjih oseb, za kar gre v konkretnem primeru. To pomeni, da lahko že zaradi varovanja zasebnosti ne dovoli izvajanja takega videonadzora.

Poleg tega lahko DSO kot upravljavec prostorov (npr. lastnik) samostojno odloča o tem, ali in katere tehnične naprave lahko v prostorih nameščajo svojci oskrbovancev, kar pomeni, da ni dolžan dopustiti nameščanja tehničnih naprav za videonadzor, ki bi se izvajal s strani tretjih oseb.

Zaposleni ali druge osebe, ki v DSO opravljajo delo imajo pravico, da ne privolijo v to, da so podvrženi videonadzoru, če ga izvaja tretja oseba v svojem imenu.

Obrazložitev

V konkretnem primeru gre za to, da se videonadzor (skupaj z zvočnim nadzorom) izvaja:

-s strani tretje osebe (torej ga ne izvaja DSO in tudi ne oskrbovanec). V konkretnem primeru so to svojci, ki nastopajo kot upravljavci – sami so namreč določili namen nadzora, sami so določili način njegovega izvajanja, sami imajo dostopne pravice in druga upravičenja glede posnetkov (npr. pravica brisanja, hramba, odločanje o posredovanju posnetkov drugim osebam),

-v prostorih DSO, torej z namestitvijo tehničnih sredstev v prostoru, nad katerim izvajalec nadzora nima nobenih upravičenj, ki bi bila povezana z obligacijsko, lastninsko ali kakšno drugo stvarno pravico,

-ne le nad oskrbovanko, temveč tudi nad zaposlenimi ali drugimi osebami, ki v sobi občasno opravljajo svoje delo in

-izven t.i. osebne ali domače dejavnosti (gl. c. točko drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe).

Ker v konkretnem primeru izvajalec videonadzora ni DSO kot delodajalec, se zaposleni niso dolžni podvreči videonadzoru s strani tretje osebe. To pomeni, da lahko samostojno odločajo, ali bodo v tak videonadzor privolili.

Ker svojci nimajo stvarnopravnih in obligacijskih upravičenj nad prostori, DSO ni dolžan dopustiti nameščanja videonadzorne opreme s strani svojcev oskrbovanke.

V konkretnem primeru je – če bi dosegli soglasje med DSO in svojci – možna tudi vmesna rešitev v smislu možnosti začasnega izklopa/prekinitve delovanja kamere v času, ko so v sobi prisotni zaposleni. Prav tako je možno, da se v sodelovanju med DSO in svojci presodi, ali bi bilo glede na konkretne okoliščine (npr. ogroženost oskrbovanke zaradi zdravstvenih razlogov, omejene možnosti osebnega spremljanja dogajanja v sobi, neobstoj telemedicinskih sredstev za nadzor temeljnih funkcij ipd.), morebiti možno izvajati videonadzor v omejenem obsegu, če je to nujno in sorazmerno ter v skladu s pogoji iz ZVOP-2 in Splošne uredbe.

V vsakem primeru velja, da niti DSO niti svojci oskrbovancev ne smejo prosto – torej izven pogojev iz ZVOP-2, Splošne uredbe, 35. in 38. člena Ustave RS – odločati o videonadzoru nad oskrbovanci oziroma svojci. Gre za vprašanja poseganja v zasebnost in osebnostne pravice v razmerju do drugih pravic, kar terja tehtanje pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Položaj svojcev v razmerju do oskrbovancev sam po sebi ne daje nujno pravice izvajati tovrstni nadzor.

Glede izvajanja videonadzora s strani DSO (za kar sicer ne gre v konkretnem primeru) so lahko v pomoč tudi nekatera že objavljena mnenja IP, na primer na naslednjih povezavah:

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/videonadzor-z-%C5%BEivo-sliko-za-spremljanje-pacientov-v-psihiatri%C4%8Dni-bolni%C5%A1nici-1654153959

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/izvajanje-videonadzora-na-domovih-ostarelih-1692260674

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka