Jedro

ZBPP ne vsebuje posebnih določb, ki bi za odločanje o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči narekovale drugačen način vodenja postopka od tistega, ki ga določa ZUP. Zato bi moral pristojni organ za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev in ki niso splošno znana, od stranke – tožnika zahtevati, da predloži ustrezne dokaze oziroma da izkaže, da ustreznih dokazov (potrdil pristojnih organov) ni mogel dobiti, ter šele nato nadaljevati in zaključiti postopek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 255/2011 z dne 23. 3. 2012 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilcu A.A., o predlogu odvetnika – tožnika za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP odločil, da se tožniku prizna in izplača iz sredstev za BPP nagrada v višini 1 491,75 EUR, materialni stroški v višini 19,51 EUR ter potni stroški v višini 151,20 EUR, kar skupaj znaša 1 662,46 EUR, ter da se, kar zahteva več, zavrne.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožnik v omenjenem postopku sodišču vrnil originalno in popolno napotnico ter predlagal, da se mu prizna nagrada in stroški po priglašenih postavkah oziroma v priglašenih zneskih. Pristojni organ za BPP predlogu ni ugodil v celoti. Tako mu med drugim ni priznal (spornih) priglašenih 600 točk za glavno obravnavo z dne 3. 10. 2011, temveč mu je v skladu s tar. št. 10/8 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznal 300 točk. Tožniku tudi ni bilo priznanih priglašenih 100 točk za obisk obdolženca v zaporu v B. dne 23. 2. 2012 in 120 točk za odsotnost navedenega dne, ker ni predložil dokazil o obisku v zaporu. Prav tako mu pristojni organ ni priznal priglašenih 700 točk za ugovor proti premoženjskopravnem zahtevku v adhezijskem postopku in za pritožbo zoper odločbo o zahtevku ter 750 točk za pritožbo zoper sodbo z dne 24. 11. 2011, ker tožnik za navedene storitve ni predložil dokazil. Na podlagi navedenega in še drugih (nespornih) nepriznanih postavk tako znaša višina priznane nagrade 3 250 odvetniških točk x 0,459 EUR, kar znaša 1 491,75 EUR. Pristojni organ tožniku tudi ni priznal vseh priglašenih potnih stroškov. Tako mu ni priznal priglašene kilometrine na relaciji C. – B. – C., ker tožnik ni predložil dokazil o obisku obdolženca v zaporu.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga na prvem mestu, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki dodatno prizna še nagrado in stroške v znesku 1 395,25 EUR, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka in zamudnih obresti. V tožbi navaja, da je kot odvetnik zastopal A.A. v (ponovljenem) kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v C. zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj po čl. 211/I KZ in 217/I KZ. Po končanem postopku na prvi stopnji in vloženi pritožbi zoper sodbo se je tožnik dne 28. 11. 2011 obrnil na Okrožno sodišče v Ljubljani s predlogom za izplačilo predujma v višini do tedaj opravljenih storitev, vključno s pritožbo zoper sodbo. Vlogo je podrobno specificiral in priložil vsa potrebna pisna dokazila. Na vlogo ni prejel nikakršnega odgovora. Po prejemu sodbe pritožbenega sodišča, ki je pritožbo zavrnilo, je tožnik v tej zvezi obiskal stranko, ki se je tedaj nahajala na prestajanju kazni v Zaporih B. in ji poročal v zadevi ter s tem zaključil zastopanje v zadevi. Dne 24. 2. 2012 je vrnil sodišču izpolnjeno napotnico in priložil stroškovnik s specificiranim predlogom za odmero nagrade in stroškov. Ker je večino dokumentacije že predložil sodišču s predlogom za izplačilo predujma, je dodatno predložil le še dokazila za dejanja, opravljena po tem datumu, s tem da je v vlogi izrecno zaprosil, da ga pristojni organ pozove, kolikor je to potrebno, da celotno dokumentacijo ponovno predloži. Predlagal je tudi vpogled v evidenco obiskov v zaporih, ker sam dokazil tam ni mogel pridobiti. Zato se ne strinja z izpodbijanim sklepom, s katerim mu niso bili priznani vsi priglašeni stroški oziroma nagrada za opravljene storitve. Zlasti meni, da bi morali biti priznani stroški za zastopanje na zadnji glavni obravnavi dne 3. 10. 2011 v višini 600 točk in ne samo 300, kar je v nasprotju z OT, tar. št. 10/8. Priznani bi mu morali biti tudi nagrada in stroški za obisk obdolženca v B., in sicer 100 točk za obisk in 120 točk za odsotnost. Obisk je bil potreben zaradi končnega poročila, stranka pa se je tedaj nahajala v zaporu v B. zaradi drugega kaznivega dejanja. V Zaporih B. so zavrnili zahtevo tožnika za izdajo kakršnegakoli dokazila o obisku, zato je predlagal, da se vpogleda ustrezna evidenca obiskov pri upravi Zaporov. Temu sodišče ni sledilo, temveč je predlog za priznanje nagrade po tar. št. 39 in 7 OT neupravičeno zavrnilo. Neutemeljeno pa je zavrnilo tudi predlog za izplačilo nagrade za zastopanje oziroma vloge v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom in pritožbo zoper sodbo. Razlog, češ da tožnik ni predložil nikakršnih dokazil, ne drži. Vse lastne vloge, vključno s pritožbo zoper sodbo z dne 24. 11. 2011, ki je vsebovala tudi pritožbo zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, je predložil skupaj z vlogo za izplačilo predujma. Ker so se torej vsa pisna dokazila že nahajala v spisih, je dodatno, ob predložitvi končnega stroškovnika, priložil le še dokazila za dejanja, opravljena po tem datumu, ter izrecno predlagal, da se ga pozove k predložitvi dodatne dokumentacije, kolikor je to potrebno. Pristojni organ ga k temu ni pozval, očitno zato, ker je ocenil, da to ni potrebno. Ker je bila pisna pritožba nedvomno predložena, tožnik predlaga, da se poštna pošiljka z dne 28. 11. 2011 primerjalno stehta. Sodišče bi torej tožniku moralo priznati 4 848,80 točk. Poleg tega ni upoštevalo tožnikovega predloga, da gre za zastopanje stranke za dve očitani kaznivi dejanji, kar ob uporabi 8. člena OT oziroma indeksa 125, znese 6 061 točk. Neutemeljeno pa je pristojni organ iz že navedenih razlogov zavrnil tudi povračilo potnih stroškov za obisk stranke v Zaporih B., kar znese nadaljnjih 105,00 EUR.

Tožena stranka je na poziv sodišča predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V postopku za dodelitev BPP pristojni organ za BPP odloča, če ZBPP ne določa drugače, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP).

O stroških nudenja brezplačne pravne pomoči odloči organ za BPP s sklepom, in sicer najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice (šesti odstavek 40. člena ZBPP). Posebnih določb, ki bi za odločanje o stroških narekovale drugačen način vodenja postopka od tistega, ki ga določa ZUP, ZBPP ne vsebuje. Zato bi moral pristojni organ za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev in ki niso splošno znana, zahtevati od stranke – tožnika, da predloži ustrezne dokaze oziroma da izkaže, da ustreznih dokazov (potrdil pristojnih organov) ni mogel dobiti (drugi odstavek 140. člena ZUP), ter šele nato nadaljevati in zaključiti postopek. To pa v primeru posameznih, sicer pravilno priglašenih in specificiranih postavk iz napotnice (obisk obdolženca v Zaporih B. ter pravna sredstva, vložena v adhezijskem postopku in pritožba), ni bilo storjeno, oziroma to vsaj ni razvidno ne iz listin, ki so v upravnih spisih, in tudi ne iz razlogov izpodbijanega sklepa, iz katerega sledi le, da tožnik dokazil ni predložil in da se mu zato nagrada in stroški po omenjenih postavkah ne priznajo. Pristojni organ torej pri odločanju ni ravnal po pravilih postopka iz 140. člena ZUP, to pa je moglo vplivati na pravilnost njegove odločitve. Gre torej za bistveno kršitev določb postopka, takšna kršitev pa narekuje odpravo izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje v zadevi. V ponovnem postopku bo moral pristojni organ skladno z navedenimi določbami ZUP dopolniti postopek, pri odločanju pa upoštevati tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na zmanjšano število točk za glavno obravnavo z dne 3. 10. 2012 in tistega, po katerem gre v zadevi za zastopanje za dve kaznivi dejanji. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč (vsebinski) razlogi za zmanjšano število točk od tistih, ki jih je tožnik priglasil iz obeh navedenih razlogov, niso razvidni. To pa predstavlja nadaljnjo bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.