Jedro

Ker bi bil lahko tožnik v tem upravnem sporu tudi sam tujec, tožeča stranka pa le njegova pooblaščenka, vendar to iz tožbe ni bilo nedvoumno razvidno, je sodišče tožečo stranko s sklepom I U 655/2024-4 z dne 22. 5. 2024 pozvalo, da naj v 15 dneh navedeno razjasni. Na navedeni poziv sodišče vse do dneva izdaje tega sklepa ni prejelo odgovora. Že iz tega razloga, ker tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču dne 29. 3. 2024 vložila tožbo zoper uvodoma naveden akt. V tožbi navaja, da je bila v upravnem postopku pooblaščenka tujca A. A., roj. 27. 9. 1985, državljana Republike Bangladeš (v nadaljevanju tujec), za katerega je vložila vlogo za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje in delo. Postopek je bil "s strani prejete odločbe zavrnjen", ker da ni bilo dvojne overitve določenih dokumentov. Tožeča stranka temu nasprotuje in trdi, da tudi če bi res bila potrebna dvojna overitev, bi jo morala tožena stranka o tem predhodno seznaniti in ji dopustiti rešitev, tako pa je "brez seznanitve o postopku odločila z negativno zavrnitvijo". Od sodišča pričakuje ponovno aktivacijo postopka, da se ta nadaljuje, kjer se je prekinil.

2.Tožba ni dovoljena.

3.Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 31. členu določa, da, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodnik od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

4.Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče mora na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Ni sporno, da tožeča stranka B., d.o.o. (v nadaljevanju B., d.o.o.) v upravnem postopku izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ni imela statusa stranke, pač pa je bila pooblaščenka (53. člen ZUP1), kakor je izrecno navedla v tožbi.

6.Ker bi bil lahko tožnik v tem upravnem sporu tudi sam tujec, tožeča stranka pa le njegova pooblaščenka, vendar to iz tožbe ni bilo nedvoumno razvidno, je sodišče tožečo stranko s sklepom I U 655/2024-4 z dne 22. 5. 2024 pozvalo, da naj v 15 dneh navedeno razjasni. Hkrati jo je izrecno opozorilo, da če bo tožeča stranka B., d.o.o., bo sodišče tožbo zavrglo, saj ta v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na navedeni poziv sodišče vse do dneva izdaje tega sklepa ni prejelo odgovora, kljub temu, da je bil poziv tožeči strank vročen dne 4. 6. 2024, 15-dnevni rok pa se je iztekel dne 19. 6. 2024. Že iz tega razloga, ker tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

7.Tudi če bi bila tožeča stranka zgolj pooblaščenka tujca, jo je sodišče v pozivu z dne 22. 5. 2024 izrecno opozorilo, da je lahko v skladu s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pooblaščenec v upravnem sporu2 samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, kar po pozivu prav tako ni bilo izkazano, tujec pa tožbe tudi ni vložil sam. Tudi na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP3 v zvezi s prvim odstavkom ZUS-1 je torej treba tožbo zavreči.

-------------------------------

1Prvi odstavek 53. člena določa: Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave .

2Upravno sodišče je specializirano sodišče (drugi odstavek 97. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS), in ker je njegova pritožbena stopnja po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče, ima Upravno sodišče položaj višjega sodišča (tretja točka drugega odstavka 98. člena ZS).

3Prvi odstavek 88. člena ZPP določa, da če tožeča stranka vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, ji sodišče s sklepom naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi, da se bo zastopala sama. Če tožeča stranka ne ravna v skladu z navedenim sklepom, sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže (tretji odstavek 88. člena ZPP).