Jedro

Niti z ZSS niti z ZSPJS ali s kakšnim drugim posebnim predpisom ni določen krajši rok za izdajo odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo Sodnega sveta o umestitvi sodnikove plače v plačilne razrede. Zato za odločitev o pritožbi velja splošni dvomesečni rok, ki v obravnavani zadevi še ni potekel. Tako ni bilo pogojev za začetek in vodenje postopka, zato tudi ne za predlagano prekinitev postopka, saj niso bili podani pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. in 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur.l. RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 21.12.2007, kot preuranjeno.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da po njegovi presoji v obravnavanem primeru z odločitvijo o uvrstitvi tožnikove plače ne gre za poseganje v tožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine, saj že iz vsebine tožbe in priloženih listin sledi, da se tožnik ne strinja z odločbo tožene stranke oziroma z uvrstitvijo plače po tej odločbi. Tožnikovi tožbeni ugovori so namreč ugovori, ki se presojajo pri odločanju o zakonitosti upravnega akta. Zato gre pri obravnavanem primeru za upravni spor iz 2. člena ZUS-1, obenem pa ni podlage za odločanje o posegu v tožnikove ustavne pravice in svoboščine iz 4. člena ZUS-1, kot to primarno in podrejeno tožnik v tožbi zahteva. O zakonitosti upravnih aktov pa se v upravnem sporu odloča šele, ko postanejo ti dokončni v upravnem postopku, ko je odločeno o rednem pravnem sredstvu ali pa če so podani pogoji za odločanje po določbah 28. člena ZUS-1 o molku organa. Tožnik je zoper odločbo prve stopnje vložil pritožbo. Rok za odločitev o pritožbi z Zakonom o sodniški službi (ZSS) ni določen. Rokov, ki jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), na katere se sklicuje tožnik v tožbi, pa ni mogoče šteti za roke, ki bi se lahko nanašali na odločanje o pritožbi po ZSS. Zato je v obravnavanem primeru mogoče vložiti tožbo zaradi molka šele, če tožena stranka ne izda odločbe o pritožbi v roku dveh mesecev in je tudi na novo zahtevo tožnika ne izda v nadaljnjih sedmih dneh od postavljene zahteve. V obravnavanem primeru ob vložitvi tožbe dne 5.2.2008 ni potekel rok dveh mesecev, ki ga ima tožena stranka za odločitev o pritožbi, vloženi 15.1.2008. Tako ni izpolnjen procesni pogoj za vložitev tožbe, kar posledično pomeni, da je treba tožbo zaradi molka na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči kot prezgodaj vloženo, tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic pa je treba zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zato, ker je tožniku v zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo (redni upravni spor).

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka (1. točka 1. odstavka 75. člena ter 3. odstavek 75. člena ZUS-1), ker ima sklep po njegovem prepričanju pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti in nima razlogov v zvezi s ključnim tožbenim ugovorom (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom Ustave). Pojasnjuje, da je njegov ključni tožbeni ugovor, da je predmetna pravna ureditev do tolike mere nejasna, da ni mogoče ugotoviti, kateri organ je pristojen za odločanje o elementih plače sodnika, o kateri je odločil sodni svet, katera pravna sredstva so na voljo sodnikom in posledično, kdaj odločitev o plači postane dokončna, sodišče pa tudi ne more preizkusiti obstoja procesnih predpostavk v tožbi zaradi molka organa. Sporno v zadevi je: ali je sodni svet sploh pristojen za odločanje o drugih elementih plače, kot o uvrstitvi v plačni razred; pravna podlaga oziroma pristojnost za odločanje o plači sodnika; ZSPJS – UPB 7 res izrecno ne določa roka za odločitev o pritožbi zoper odločbo sodnega sveta, vendar to ne pomeni, da zato velja splošni rok dveh mesecev iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1; še vedno ni jasno, kakšno je razmerje med pritožbo po 25. členu ZSS in pravnim sredstvom po 4. odstavku 3.a člena ZSPJS - UPB 7. Stališča sodišča prve stopnje pomenijo tako imenovano navidezno obrazložitev: utemeljitev je nezadostna glede vprašanj, kateri organ je pristojen za odločitev o vseh elementih sodnikove plače, katera pravna sredstva ima sodnik na voljo, kako je urejen dostop do sodnega varstva pred sodiščem, kaj je sodišče potrebovalo za odločitev o procesnih predpostavkah za molk organa. V nadaljevanju tožnik opozarja na stališča Ustavnega sodišča RS o urejanju in odločanju o plačah sodnikov in o dostopnosti do ustavno sodne presoje spornega predpisa. Prav v tej smeri sodišče prve stopnje njegovih tožbenih opozoril glede nejasnosti pravne ureditve ni argumentirano zavrnilo, kar sicer zahteva praksa ustavnega sodišča, zato je podana kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave RS. Na koncu pritožbe je še navedel, na katere pomembne tožbene ugovore neustavnosti sodišče prve stopnje ni odgovorilo in predlaga Vrhovnemu sodišču RS, da pred odločitvijo o utemeljenosti pritožbe prekine postopek po 156. členu Ustave RS, saj zaradi nejasnosti ureditve pristojnosti za odločanje o plači, pravnih sredstvih in dostopu do sodišča ne more presoditi (ne da bi začelo postopek pred ustavnim sodiščem), ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj postavi argumentirano interpretacijo, ki bo zadostila standardom načela pravne države in na takšni podlagi odloči, ali pa naj postopek prekine po 156. členu Ustave RS. Prijavlja stroške postopka, ki znašajo vrednost sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB 3, Ur. l. RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, sodišče druge stopnje preizkusi sklep prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep le glede tega, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 (kar izpodbija tožnik v svoji pritožbi), saj procesne predpostavke postavljajo pogoje, pod katerimi lahko tožnik računa na meritorno obravnavanje njegove tožbe. Pravočasnost vložene tožbe mora biti podana in je pogoj za vodenje postopka v upravnem sporu; na obstoj predpostavk za vložitev tožbe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, prav tako v pritožbenem postopku.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni bilo pogojev za začetek in vodenje postopka, zato tudi ne za predlagano prekinitev postopka, saj niso bili podani pogoji za vložitev tožbe zaradi molka tožene stranke. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ob vložitvi tožbe še ni bila v molku in zato niso bili izpolnjeni pogoji iz določbe 2. odstavka 28. člena ZUS-1. Pri tem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, kakor tudi z razlogi za sprejeto stališče, da niti z ZSS niti z ZSPJS ali s kakšnim drugim posebnim predpisom ni določen krajši rok za izdajo odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo sodnega sveta o umestitvi sodnikove plače v plačilne razrede. Zato za odločitev o tožnikovi pritožbi velja splošni dvomesečni rok, ki nesporno v obravnavanem primeru ob vložitvi tožbe dne 5.2.2008 ni potekel, saj je tožnik vložil pritožbo dne 15.1.2008. To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot preuranjene pravilna in so vse nadaljnje tožnikove pritožbene navedbe za rešitev pritožbe v tem upravnem sporu brezpredmetne.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo na podlagi določbe 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.