Jedro

Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot tudi na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, obvestilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, št. 11085-610/2018-5 z dne 28. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

III. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je z izpodbijanim obvestilom odločil, da se tožnikova ponudba, ki je prispela na Javno povabilo podjetjem za zbiranje ponudb v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitev njihovih kompetenc, ki je bilo objavljeno 15. 12. 2017 in s popravkoma z dne 5. 1. 2018 in z dne 11. 1. 2018, zavrne. V obrazložitvi je navedel, da je strokovna komisija opravila pregled prispelih ponudb in ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, po katerem mora imeti poravnave vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve (točka 7.1 f) Javnega povabila). Toženec je 14. 2. 2018 po uradni dolžnosti preveril izpolnjevanje tega pogoja in ugotovil, da tožnik na dan 31. 12. 2017 nima poravnanih vseh davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev. Ponudbo je zato zavrnil. 2. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, to odločitev izpodbijal. Meni, da ni določeno, da bi morali biti davki in prispevki poravnani na dan 31. 12. 2017. Pogoj določa, da mora imeti ponudnik na dan ponudbe poravnane vse obveznosti, ki so zapadle do zadnjega dne v preteklem mesecu. To pomeni, da niti ni bistveno, ali je tožnik imel že dne 31. 12. 2017 poravnane vse do tedaj zapadle obveznosti. Pomembno je, ali je imel na dan ponudbe poravnane vse obveznosti, zapadle do 31. 12. 2017. Tožnik je ponudbo podal 15. 1. 2018. Tega dne je imel poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, ki so zapadle do 31. 12. 2017 (torej do zadnjega dne preteklega meseca). V dokaz tožnik prilaga potrdilo FURS z dne 9. 5. 2018, iz katerega to dejstvo izhaja. Toženec bi tako moral ponudbo tožnika sprejeti. Opozoril je še na odgovor, ki ga je na svoji spletni strani dal toženec enemu od interesentov za vložitev ponudbe (ki je javno objavljen), na 17.a vprašanje, iz katerega smiselno izhaja, da je pomembno, da ima ponudnik na dan vložitve ponudbe poravnane vse obveznosti do zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe, ne pa da bi moral imeti poravnane že na zadnji dan tega predhodnega meseca. Tožnik je zato predlagal, da sodišče obvestilo odpravi oziroma razveljavi in zadevo vrne tožencu v ponovni postopek, tožencu pa še naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal sodišču zavrnitev tožbe in naložitev povrnitve njegovih stroškov postopka tožniku. Poudaril je, da iz pridobljenega dokazila nedvomno izhaja, da tožnik na dan 31. 12. 2017 ni imel poravnanih vseh davkov, ki jim je 31. 12. 2017 potekel rok plačila, torej je bil v zamudi s plačilom svojih obveznosti. Pogoj glede pravočasnega poplačila davčnih obveznosti ni določen brez namena, temveč je v javnih razpisih določen zato, da se vsebinsko preveri, če oseba, ki se poteguje na javnem razpisu, redno in pravočasno izpolnjuje svoje davčne in druge obveznosti, torej če ravna v skladu z nacionalno zakonodajo. Potrdilo FURS z dne 9. 5. 2018, ki ga tožnik sam prilaga, se nanaša izključno na stanje odprtih terjatev dne 15. 1. 2018 in iz njega stanje na dan 31. 12. 2017 ne izhaja, to pa je izrecen pogoj v javnem razpisu oziroma povabilu. Dvotedenska zamuda z izpolnitvijo davčne obveznosti ne pomeni ravnanja, ki bi bilo skladno z nacionalno zakonodajo. Toženec je bil skladno z načelom enake obravnave dolžan preveriti stanje na dan 31. 12. 2017 za vloge, ki so bile oddane januarja 2018. Interpretacija tožnika ni skladna z razpisnimi pogoji, prav tako bi drugačna interpretacija pomenila protizakonito neenako obravnavo kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis. Pogoj je jasen in izrecno določen, izpolnjevati ga mora vsak, ki želi pridobiti nepovratna sredstva na takem razpisu. Pri tem je treba upoštevati tudi naravo obveznosti, saj obveznost plačila davka in drugih obveznih dajatev vključuje obveznosti, ki jih mora delodajalec izpolnjevati tudi iz naslova pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi iz preostalih pogojev za oddajo ponudbe na str. 7 in 8 javnega povabila izhaja, da lahko sofinancirana sredstva pridobi le oseba, ki je likvidna, ni v postopku prisilne poravnave, oseba, ki spoštuje Zakon o preprečevanju del in zaposlovanja na črno ter ima sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta. Tudi iz odgovora toženca na vprašanje 17.a ne izhaja, da je pomembno, da ima ponudnik na dan vložitve vloge poravnave vse obveznosti, temveč to izrecno izhaja iz odgovora na vprašanje 17.b, ki pa se nanaša na povsem drug pogoj.

4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev temelji na 47. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo, št. U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020, ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo in da mora zakonodajalec ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Hkrati pa je Ustavno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v 3. točki izreka določilo način izvršitve te odločbe. Zato do odprave ugotovljene neustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, smernicah in načrtu izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. Vsebinska merila, določena v Javnem povabilu, torej po izrecnem stališču Ustavnega sodišča pomenijo eno od podlag za presojo zakonitosti izpodbijanega obvestila.

6. Stališče toženca je, da tožnikova ponudba ne izpolnjuje pogoja iz 7.1.f točke Javnega povabila. Po 7. 1 točki morajo ponudniki izpolnjevati naslednje pogoje, (med drugim) sporni pogoj: f) da imajo poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na javno povabilo.

7. Sporno ostaja, ali je besedilo točke 7.1.f Javnega povabila tako jasno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot ga razlaga toženec, ali pa dopušča tudi pravno razlago s takšno vsebino, kot bi ga tej normi želel dati tožnik.

8. Sporno je predvsem, ali ta določba določa, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na Javno povabilo plačane vse, do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, kot meni toženec, ali pa, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, zapadle do zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe, kot meni tožnik.

9. Kot je sodišče navedlo že v sodbi, I U 1076/2018 z dne 11. 6. 2020, je pogoj iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot tudi na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika. Če bi toženec kot pogoj želel določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi moral to tudi jasno in nedvoumno zapisati.

10. Sodišče še dodaja, da se tudi ne strinja s tožencem, da se odgovor na vprašanje pod točko 17. a ne nanaša na sporni pogoj. Nedvomno namreč se in sicer gre za vprašanje v zvezi z izkazovanjem tega pogoja (konkretno: na kateri datum naj bo priloženo potrdilo o plačanih davkih - na dan 31. 12. 2017 ali na dan oddaje vloge).

11. Ker gre glede na povedano za nejasen pogoj, ga ni mogoče razlagati v tožnikovo škodo. Sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano obvestilo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral toženec nejasen pogoj razlagati v korist tožnika in na podlagi dokazov, ki jih je - ali pa jih po potrebi še bo - pridobil v postopku, ponovno presoditi, ali je tožnik ta pogoj izpolnil. 12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

13. Ker ZUS-1 ne ureja povračila stroškov postopka v primeru, kot je obravnavani, je sodišče o priglašenih stroških toženca odločilo po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jih sodišče uporablja po prvem odstavku 22. člena ZUS-1. Toženec je predlagal zavrnitev tožbe. Ker s svojim predlogom ni uspel, sam nosi svoje stroške postopka (154. člen ZPP).

14. Sodišče v zadevi ni izvedlo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, saj je bilo v zadevi sporno vprašanje materialnega prava (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).