Jedro

Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlogi iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.

Ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka ter ji naložilo v plačilo stroške postopka.

2.Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano obnovo postopka, razveljavi sodbo P 2290/2018-III z dne 25. 10. 2022 in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred drugim sodnikom. Navaja, da sodišče prve stopnje ni združilo obravnavanja predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari, a v izpodbijanem sklepu vseeno izvaja novo dokazno oceno ključnih dejstev in na tej podlagi zaključi, da novi dokazi ne bi mogli vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje novih dokazov ni le presojalo, temveč jih je vključilo v preostali dokazni postopek, ki ga je izvedlo na prvi stopnji. Hkrati je pri presoji upoštevalo tudi listine, ki jih je predložila tožena stranka, čeprav te listine v okviru prvotnega sojenja niso bile predložene, niti ni tožena stranka predlagala obnove postopka zaradi njih. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in tožeči stranki odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je obnova postopka mogoča le ob predložitvi novih dokazov, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti tekom trajanja prvotnega postopka, vendar le, če so ti dokazi obstajali že v času trajanja prvotnega postopka. Sodna praksa glede tega ni enotna. Zahteva, da bi morali dokazi obstajati že v času prvotnega postopka, ni utemeljena s pravilom 394. člena ZPP. Bistveno je, da gre za dokazovanje dejstva, ki je obstajalo že v času prvotnega odločanja, ne velja pa to za dokaze. To izhaja tudi iz zadeve Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3169/2016. Zahteva, da obnova ni dopustna, če nek dokaz nastane po zaključku postopka na prvi stopnji, ni skladna z osnovnim načelom materialne resnice. V tej zadevi je sodišče prve stopnje kot prepozne zavrnilo vse s predlogom za obnovo predložene dokaze, predvsem pa tiste, v zvezi s potrebno širino gradbišča, kar je zmotno in predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. S predlogom za obnovo postopka predloženi dokazi, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati, dokazujejo, da so bile ključne ugotovitve sodišča prve stopnje v prvotnem sojenju napačne. Kljub predloženemu slikovnemu gradivu sodišče prve stopnje vztraja pri svojih prvotnih ugotovitvah, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je zmotno zavrnilo predlog za obnovo postopka, čeprav ima tožeča stranka z novimi dokazi možnost konkretno dokazati, da kanala Co ni gradila po zemljiščih, na katerih ni imela ustreznih pravic, ter da so vsi prizadeti, vključno s tožencem, imeli možnost svoje pravice braniti v za to predvidenih postopkih. Z obrazložitvijo v 11. do 14. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje preseglo svoje pristojnosti, saj je vezano na ugotovitev, da je gradnja kanala Co dokončno in pravnomočno dovoljena z izdanimi gradbenimi dovoljenji. Kljub javni polemiki o projektu pristojni organi dovoljenj za gradnjo kanala Co nikoli niso razveljavili, odpravili ali spremenili, kar pomeni, da je gradnja projekta pravnomočno dovoljena. Vprašanje tega postopka pa je, ali lahko v primeru nestrinjanja s projektom nekaj občanov samovoljno vzame zadevo v svoje roke in na gradbišču postavi barikade, ki izvajalcu preprečijo gradnjo.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotujeta, predlagata njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka je vtoževala plačilo odškodnine v višini 26.490,38 EUR, sodišče prve stopnje pa je s sodbo P 2290/2018-III z dne 25. 10. 20221 njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožeča stranka je podala predlog za obnovo postopka, ker je v času po zaključku glavne obravnave in po izdaji sodbe sodišča prve stopnje pridobila možnost uporabe novih dokazov in listin. V zvezi z njimi se sklicuje na obnovitveni razlog iz 10. točke2 394. člena ZPP, glede odločbe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 35402-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023 pa še na razlog iz 9. točke3 navedenega člena.

6.Postopek odločanja o predlogu za obnovo (ki predstavlja prvo fazo obnovitvenega postopka) je dvojen. Najprej se predlog presoja izključno s procesnega vidika. V okviru 10. točke 394. člena ZPP to pomeni, da se (poleg pravočasnosti in dovoljenosti predloga) presoja, ali stranka predlog sploh opira na neko novo dejstvo ali nov dokaz. Šele če je odgovor na to pritrdilen, se opravi preliminarna presoja, ali bi tako novo dejstvo oziroma nov dokaz utegnil privesti do odločbe, ki bo za konkretno stranko ugodnejša.4

7.Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP).5

8.Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da novi dokazi, ki jih je s predlogom za obnovo postopka predložila tožeča stranka, ne izpolnjujejo pogojev iz 10. točke 394. člena ZPP. V zvezi s tem so zmotne pritožbene navedbe, da morajo nova dejstva obstajati že v času prvotnega odločanja sodišča prve stopnje, medtem ko za nove dokaze to naj ne bi veljalo. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlog iz 10. točke navedenega člena lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Sklicevanje tožeče stranke na sklep II Cp 3169/2016 ni utemeljeno. Res je tukajšnje sodišče v navedeni zadevi odločilo, da se za obnovo postopka lahko uporabijo objektivno novi dokazi, s katerimi se dokazuje subjektivno nova dejstva, vendar ne gre za ustaljeno sodno prakso, temveč za eno odločbo, katere stališče je osamljeno.

9.Tožeča stranka je s predlogom za obnovo postopka predložila nove dokaze: (1) Odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-186/2021-27 z dne 8. 8. 2022, ki je postala pravnomočna v zvezi z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-68/2022-2550-2 z dne 10. 1. 2023; (2) fotografije z dne 9. 2. 2023, 5. 6. 2023 in 7. 6. 2023; (3) Odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 35402-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023. Vsi navedeni dokazi so nastali po zaključku prvotnega postopka oziroma po končani glavni glavni obravnavi, t. j. 31. 5. 2022, kar priznava tudi tožeča stranka, in tako ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Ker se predlog za obnovitev postopka v prvi fazi presoja izključno iz procesnega vidika in ker v tem primeru procesne predpostavke za obnovo postopka niso izpolnjenje, se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ukvarjati z vprašanjem, ali bi uporaba teh dokazov privedla do ugodnejše odločitve za tožečo stranko.

10.V zvezi z Odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo št. 35402-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023 se je tožeča stranka sklicevala še na obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ker naj bi navedena odločba posegla oziroma razveljavila del druge odločbe, na katero se je pri svoji odločitvi v prvotnem postopku oprlo sodišče prve stopnje. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je predlog za obnovo postopka tudi iz tega razloga neutemeljen. Odločba z dne 29. 12. 2023 namreč ni pravnomočna, kar priznava tudi tožeča stranka. Tako ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.

11.Ker ni predlog tožeče stranke za obnovo postopka iz prej navedenih razlogov utemeljen, pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali bi novo predloženi dokazi lahko vplivali na ugodnejšo sodbo za tožečo stranko. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženec z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni in naj po načelu potrebnosti sam trpi stroške v zvezi z njim (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Ta je postala pravnomočna 20. 12. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 863/2023 z istega dne.

2Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

3Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

4Glej sklep VSRS II Ips 120/2018.

5Glej odločbe VSRS II Ips 173/2016, VSRS II Ips 159/2017, VSL II Cp 303/2018, VSL II Cp 1970/2018, VSL II Cp 497/2020 in druge; L. Ude in drugi: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 593.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-9, 394-10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.