Jedro

Stroški, ki so nastali dediču zaradi denacionalizacijskega postopka, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Glede povračila tovrstnih terjatev ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku (z izjemo možnosti sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev), prav tako pa tudi ne gre za spor o dejstvih med dediči, ki bi narekovala prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo v smislu 210. oziroma 212. člena ZD. Če med dediči ni soglasja o tem, da bi priglašeno terjatev priznali, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo dodaten obseg zapuščine po pokojnem E. R. glede premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije, kot zakonite dediče proglasilo zapustnikovega sina B. R. do 1/3 zapuščine, zapustnikovega vnuka M. R. do 1/12 zapuščine, izvenzakonsko partnerico zapustnikovega pokojnega sina J. M. R., A. S. do 1/12 zapuščine, zapustnikovega vnuka U.R. do 1/12 zapuščine, zapustnikovega vnuka M. R. do 1/12 zapuščine, zapustnikovo snaho A. R. do 1/9 zapuščine, zapustnikovo vnukinjo M. M. R. do 1/9 zapuščine in zapustnikovega vnuka J. R. do 1/9 zapuščine. Ugotovilo je še, da je U.R. odstopil svoj dedni delež v korist J.R., ki je tako skupaj podedoval 5/12 zapuščine. Stroške zapuščinskega postopka v višini 1.231,50 EUR je sodišče naložilo vsem dedičem sorazmerno z njihovimi dednimi deleži. Zoper sklep se pritožuje dedič B. R. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o dedovanju, ker je med dediči sporen obseg premoženja, to je obseg zapuščine in dedni deleži posameznih dedičev. V zapuščino spadajo pravice in obveznosti, dedič B. R. pa je izkazal interes, da je njegov dedni delež večji od ostalih sodedičev, ker je prispeval k povečanju in ohranitvi zapuščine. Podal je utemeljen in konkretiziran opis stroškov, ki jih je imel v zvezi s pridobivanjem in ohranjanjem vrednosti zapuščine, kakor tudi glede poslovne škode, ki mu je v zvezi s tem nastala, ter postavil zahtevek, da v zapuščino ne spada 1/10 vrednosti zapuščine. V zapuščino tudi ne spada znesek 22.951,00 EUR na podlagi sodne poravnave, sklenjene 3.11.2005. Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče preuranjeno izdalo sklep o dedovanju, saj je med dediči sporen obseg premoženja, torej obseg zapuščine, pa tudi dedni deleži posameznih dedičev. Pritožnik je v postopku sicer res uveljavljal povečanje svojega dednega deleža zaradi stroškov, ki jih je imel v zvezi s pridobivanjem in ohranjanjem vrednosti zapuščine, in poslovno škodo, česar pa mu ostali dediči niso priznali. Stroški, ki jih je imel pritožnik z denacionalizacijskim postopkom, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Glede povračila tovrstnih terjatev pa Zakon o dedovanju (ZD) ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku (z izjemo možnosti sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev), prav tako pa tudi ne gre za spor o dejstvih med dediči, ki bi narekovala prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo v smislu 210. oziroma 212. člena ZD. Če med dediči ni soglasja o tem, da bi priglašeno terjatev pritožniku priznali, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi, kar je pravilno ugotovilo tudi prvostopno sodišče, ko je zapisalo, da predmet zapuščinskega postopka ni obravnava spornih terjatev.

Navedbe pritožnika, da v zapuščino ne sodi znesek 22.951,00 EUR, predstavljajo pritožbeno novoto, ki je glede na določilo 1. odst. 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD višje sodišče ne more upoštevati. Pritožnik je bil prisoten na naroku dne 8.11.2009, ko je sodišče pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo tudi znesek 22.951,00 EUR na podlagi sodne poravnave, sklenjene 3. 11. 2005, pri čemer tej ugotovitvi ni nasprotoval ne takrat ne na kasnejših narokih. Neobrazložena pritožbena navedba, da omenjeni znesek v zapuščino ne sodi, tako ne more pripeljati do drugačnega zaključka o obsegu zapuščine, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.