Jedro

Da bi zapuščinsko sodišče lahko izdalo sklep o dedovanju, mora najprej ugotoviti niz dejstev in pravnih razmerij, ki imajo v razmerju do končne odločbe (sklepa o dedovanju) značaj predhodnega vprašanja. Kadar so odgovori na predhodna vprašanja sporni, ker so sporna dejstva, v nekaterih primerih pa tudi uporaba prava, zapuščinski sodnik v nasprotju s pravdnim sodnikom predhodnega vprašanja ne more rešiti sam. To mu onemogoča nepravdna narava zapuščinskega postopka in načelo napotitve strank na rešitev predhodnih vprašanj v pravdi.

Pritožnik utemeljeno očita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni moč razbrati, katera dejstva so med strankami sporna in pravico katere od strank sodišče šteje za manj verjetno. Sodišče bo moralo navedeno ugotavljati za vsako od zatrjevanih daril in odločitev obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točka I.a izreka) razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem S. K. in dediča D. K. in V. K. napotilo na pravdo. D. K. je napoten na vložitev tožbe zoper V. K. in A. M. K. za ugotovitev, da v obseg zapuščine ne spadata zneska 2.600,00 EUR in 1.490,69 EUR, ki ju je D. K. dvignil s TRR zapustnika ter na ugotovitev, da se v zapuščino šteje kot darilo preplačilo po izročilni in darilni pogodbi v znesku 16.691,00 EUR, vrnitev štipendije 3.600,00 EUR, posojilo 11.000,00 EUR, vrednost stanovanja v .., ki je last V. K., in sicer do ½, da v zapuščino spada pianino znamke Petrof, les za stavbno pohištvo in preplačilo 3.107,91 EUR, ki jih je dobil V. K. na podlagi izročilne in darilne pogodbe od staršev, da v zapuščino spadata motorna žaga in starinska ura, in da v zapuščino spada izkupiček od prodaje pokojnikovih knjig v višini 372,00 EUR. V. K. pa je napoten na vložitev tožbe, da v zapuščino sodi celoten izkupiček od prodaje pokojnikove knjige, uporabnina za zapustnikov osebni avtomobil v višini 5.760,00 EUR, 2/3 od 215,01 EUR ter stroji za vzdrževanje posesti, starine, instrumenti, knjižne zbirke, pletarski izdelki in družinski album s fotografijami.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič D. K. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Očita, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni obrazložilo, katero pravico ali zahtevek katere od strank šteje za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Pritožnik je z računom P. O. dokazal, da je predstavljal znesek 1.490,69 EUR plačilo pogrebnih stroškov za zapustnika. V dokaz, da je z dvigom 2.600,00 EUR le izvršil odredbo zapustnika za kritje stroškov izdelave spomenika in oskrbe, je predlagal svoje zaslišanje in pričo. Tudi trditev o darilu sodediču v višini preplačila 16.691,00 EUR je izkazal z listinami. Trditev o darilu v obliki vrnjene štipendije v višini 3.626,00 EUR je sodedič priznal, zato je odločitev o napotitvi na pravdo napačna. Sodedič je priznal tudi prejem sredstev kredita, ki sta ga najela starša. Sodišče bi zato moralo na pravdo napotiti sodediča, da dokaže, da ni šlo za darilo. Tudi trditev o darilu denarja za nakup garsonjere je pritožnik podrobno obrazložil. V času nakupa stanovanja V. K. ni imel dohodkov. Njegova trditev, da je sredstva zaslužil kot glasbenik, ob tem, da je moral oče namesto njega vrniti štipendijo, ne more biti verjetnejša. V. K. je prav tako priznal, da je dobil v dar pianino Petrof in les za stavbno pohištvo. Tudi trditev, da je V. K. prejel v darilo 3.109,91 EUR je verjetneje izkazana, saj obstoj tega preplačila izhaja iz listinskih dokazil. Trditvi, da v zapuščino spadata tudi motorna žaga in starinska ura, V. K. niti ni nasprotoval. Da je V. K. prejel od prodaje očetovih knjig 372,00 EUR je pritožnik izkazal, V. K. pa tega ni obrazloženo zanikal. Sodišče je spregledalo trditev pritožnika, da je sodedič prejel od zapustnika darilo 2.760,00 EUR za vikend ter pritožnikovo terjatev do zapuščine za pomoč, nego in oskrbo, ki jo je pritožnik nudil zapustniku.

3. Pritožba je bila vročena obema sodedičema. Nanjo je odgovoril dedič V. K. in v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Da bi zapuščinsko sodišče lahko izdalo sklep o dedovanju, mora najprej ugotoviti niz dejstev in pravnih razmerij, ki imajo v razmerju do končne odločbe (sklepa o dedovanju) značaj predhodnega vprašanja. Kadar so odgovori na predhodna vprašanja sporni, ker so sporna dejstva, v nekaterih primerih pa tudi uporaba prava, zapuščinski sodnik v nasprotju s pravdnim sodnikom predhodnega vprašanja ne more rešiti sam. To mu onemogoča nepravdna narava zapuščinskega postopka in načelo napotitve strank na rešitev predhodnih vprašanj v pravdi.

6. V skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

7. Kot izhaja iz podatkov spisa, je pritožnik tekom zapuščinskega postopka trdil, da v zapuščino ne spadata zneska 2.600,00 EUR in 1.490,69 EUR, ki sta bila dvignjena z zapustnikovega tekočega računa in da se v zapuščino kot darilo štejejo preplačila po izročilni in darilni pogodbi v znesku 16.691,00 EUR ter 3.107,91 EUR, 3.600,00 EUR, kolikor je zapustnik namesto dediča V. K. vrnil štipendijo, 11.000,00 EUR, ki jih je zapustnik izročil V. K., ½ vrednosti stanovanja v .. last V. K., pianino znamke Petrof in les za stavbno pohištvo, motorna žaga, starinska ura in izkupiček od prodaje pokojnikovih knjig v znesku 372,00 EUR. Dedič V. K. je zanikal, da bi dvig sredstev s pokojnikovega računa predstavljal plačilo za pogrebne stroške. Glede zatrjevane vrnitve štipendije je trdil, da sta bila oba otroka deležna pomoči staršev pri študiju, torej tudi D. K. Glede izročilne pogodbe je navajal, da sta prejela oba otroka enako vrednost, glede posojila za vikend v znesku 11.000,00 EUR, pa je navedel, da je bilo to vrnjeno. Za pianino znamke Petrof je navedel, da so mu ga starši kupili v 1. razredu OŠ, ko so D. K. kupili harmoniko. Les za stavbno pohištvo po njegovi oceni ne predstavlja darila, ki bi se vštelo v dedni delež, ampak predstavlja običajno majhno darilo.

8. Navedeno pomeni, da je med dedičema prišlo do spora o nekaterih dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Kadar je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (212. člen ZD). Tako je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru tudi postopalo, vendar pred prekinitvijo postopka ni ugotovilo, katera dejstva med dedičema so sploh sporna. Če darilo ni sporno, potem dediča ni potrebno napotiti na pravdo. Dedič V. K. nekaterih zatrjevanih daril ne zanika (primerjaj navedbe glede pianina Petrof, vrnitve štipendije).

9. Na podlagi 46. člena ZD se zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen če je zapustnik ob daritvi ali pozneje v oporoki izjavil, da se darilo ne všteva v dedni delež ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

10. Pritožnik utemeljeno očita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni moč razbrati, katera dejstva so med strankami sporna in pravico katere od strank sodišče šteje za manj verjetno. Sodišče bo moralo navedeno ugotavljati za vsako od zatrjevanih daril in odločitev obrazložiti. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP in 163. člen ZD). V novem postopku bo moralo sodišče najprej razčistiti, katera dejstva so med strankami sporna, nato pa (le) glede spornih dejstev ugotoviti, pravico katere od strank šteje za manj verjetno in odločitev ustrezno obrazložiti.