Jedro

Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ni pod pritožbo, zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za znesek 273,50 EUR, tožbenemu zahtevku iz naslova dodatka za stalno pripravljenost je v pretežnem delu ugodilo, le v manjšem obrestnem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da mora tožena stranka v 8 dneh povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 883,60 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče za drugo pripravljalno vlogo zmotno priznalo le 50 točk, namesto 375 točk (tar. št. 15/2 Odvetniške tarife - OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), saj je šlo za vlogo z dodatnimi navedbami in dokaznimi predlogi. Tudi mu sodišče neutemeljeno ni priznalo stroška glede predpravdnega zahtevka. Sklicuje se na prvi odstavek 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv, Ur. l. RS, št. 23/2017). Predlaga, da se pritožbi ugodi in se odločitev o stroških spremeni tako, da se mu priznajo še navedeni stroški postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških postopka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Tožnik se neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojenih stroškov postopka, ki mu jih je sicer tožena stranka dolžna povrniti na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP, in sicer glede ene pripravljalne vloge ter zahtevka v predsodnem postopku.

6. Ne drži, da bi mu moralo sodišče prve stopnje glede vloge z dne 2. 7. 2018 priznati 375 točk po tar. št. 15/2 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), ne zgolj 50 točk (tar. št. 39/3 OT). Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik po vložitvi prve pripravljalne vloge, za katero mu je sodišče priznalo 375 točk (tar. št. 15/2 OT), še preden bi tožena stranka odgovorila na navedbe iz te vloge, že vložil novo vlogo, v kateri pa je ponovil že predhodno podana stališča, predlagal zaslišanje prič ter predložil dve listini, na kateri se je skliceval že predhodno. Zato mu je za to vlogo utemeljeno priznalo le 50 točk (tar. št. 39/3 OT).

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje o tem, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožba se glede teh stroškov neutemeljeno sklicuje na 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv, Ur. l. RS, št. 23/2017), ki določa predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, saj ta zakon v času vložitve tožnikovega zahtevka (takrat še na Državno pravobranilstvo RS) v letu 2016 niti še ni veljal. Tudi sicer bo vprašljiva uporaba 27. člena ZDOdv v delovnih sporih, saj po šestem odstavku tega člena določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Stranki krijeta vsaka svoje stroške. Tožnik zato, ker s pritožbo ni uspel, tožena stranka zato, ker njen odgovor na pritožbo ni bil potreben (prvi odstavek 154., 155. in 165. člen ZPP).