Jedro

Sodišče prizna izvedencu izvedenino v zahtevanem znesku, ki ustreza opravljenemu delu in je v skladu s pravilnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu dr. A.A. nagrado v znesku 57.334,00 SIT s tem, da se od tega zneska plačajo tudi družbeni prispevki (faktor 1,22). Tožniku je naložilo, da mora plačati še manjkajoči predujem v znesku 19.947,00 SIT na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v 8. dneh, da ne bo izvršbe.

Proti sklepu se je pritožil tožnik. Pritožuje se zaradi nepravilnih ugotovitev izvedenca in posledično tudi na stroške, ki so nastali z njegovim nestrokovnim delom. Nasprotuje tudi odločitvi, da mora plačati še manjkajoči predujem. Izvedenca je zahtevalo sodišče, vse stroške pa je naložilo njemu, čeprav bi jih moralo le do 1/2. Zahtevani predujem 50.000,00 SIT je bil prisiljen plačati, je pa že z vlogo 1.3.1999 predlagal sodišču, da se določi izvedenec predvsem strojne stroke, sodišče pa je postavilo izvedenca, ki je le gradbene stroke. Njegov izvid šteje kot pristranski, nerazumljiv in dvoumen. Ne ve tudi, zakaj mora plačati še 19.900,00 SIT, ko je bila odmerjena nagrada po tč. 1. v znesku 57.334,00 SIT, plačanega pa je že 50.000,00 SIT. Predlaga, da se ga oprosti plačila stroškov za izvedenca in da se izvid in mnenje zavržeta, njemu pa dovoli, da na svoje stroške izbere primernega izvedenca strojne in gradbene stroke. Podrejeno pa predlaga, da se izvedencu na njegove stroške naloži obnovo postopka z vsemi potrebnimi strokovnimi meritvami, kot to zahteva stroka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v tej zadevi potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, ki pa mu ga lahko posreduje le izvedenec. Tožnik trdi, da nastaja škoda na zidu zaradi delovanja ekscentrične stiskalnice in je v dokaz te svoje trditve vztrajal pri tem, da se postavi izvedenca gradbene stroke, kot je to razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi in naroku za izdajo začasne odredbe z dne 16.4.1998 na list. št. 30. Po 153. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka, kadar predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Ker je dokaz po izvedencu predlagal le tožnik, je zato tudi sam dolžan založiti potreben znesek. Po določbi 2. odstavka citiranega člena založita stranki izdatke za izvedbo dokaza po enakih delih le, če obe predlagata izvedbo dokaza. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je naložilo plačilo predujma tožniku, ki je v pretežni meri tudi predujem založil. Tožnik je zahteval izvedenca gradbene stroke, kot ga je sodišče prve stopnje tudi določilo. V svoji vlogi z dne 1.3.1999 je res navedel, da naj se določi izvedenca, ki ima licenco za gradbeno in strojno stroko, čemur pa sodišče ni sledilo in je postavilo izvedenca, tako kot je bilo prvotno predlagano. Pritožbeno sodišče meni, da v tem ni bilo storjene napake, saj je za odločitev o predmetni zadevi predvsem potreben izvedenec gradbene stroke glede na predmet samega tožbenega zahtevka in tudi predloga za izdajo začasne odredbe. Ker je postavljeni izvedenec tudi opravil svoje delo, kot mu je naročilo sodišče, je na podlagi 249. člena v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. člena ZPP upravičen v celoti tudi do nagrade, ki mu jo je odmerilo sodišče prve stopnje in ki dejansko tudi ustreza Pravilniku o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev. Očitki pritožnika, da je izvedeniško mnenje nerazumljivo, dvoumno in pomanjkljivo, so neutemeljeni. Če pa tožnik želi pojasnila ali pa dopolnitev izvedeniškega mnenja, če meni, da je pomanjkljivo, pa se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile bodisi z zaslišanjem izvedenca na glavni obravnavi ali pa z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja, če bo sodišče prve stopnje po predlogu tožnika presodilo, da je to potrebno.

Neutemeljeno se pritožnik tudi pritožuje zoper plačilo manjkajočega predujma v znesku 19.947,00 SIT. Pritožnik je doslej plačal 50.000,00 SIT, stroški izvedenca pa so odmerjeni v višini 57.334,00 SIT. Vendar je potrebno plačati od tega zneska tudi družbene prispevke, ki znašajo 12.613,00 SIT. Skupaj znašajo stroški izvedenca 69.947,00 SIT tako, da mora tožnik doplačati še 19.947,00 SIT, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnikov predlog za oprostitev stroškov postopka, kamor spadajo tudi stroški za izvedenca, je bil že pravnomočno zavrnjen.

Ker je po prepričanju pritožbenega sodišča izpodbijani sklep tako v prvi kot v drugi točki izreka pravilen, je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in ga potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.