Jedro

Izpolnjeni so pogoji, določeni v tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2 za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

"I. Odpravita se odločbi toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 23. 2. 2023 in številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 1. 9. 2022.

II.Pok. A. A. se prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku 451,27 EUR mesečno od 16. 3. 2022 do 28. 2. 2023 in v znesku 497,75 EUR mesečno od 1. 3. 2023 do 5. 5. 2023.

III.Toženec je dolžan tožnikom izplačati znesek, ki predstavlja razliko med zneskom dodatka za pomoč in postrežbo, ki je bil pok. A. A. že izplačan in zneskom dodatka za pomoč in postrežbo, ki je priznan po tej sodbi za čas od 16. 3. 2022 do 5. 5. 2023, v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe.

IV.Toženec je dolžan tožnikom povrniti stroške postopka v znesku 1.701,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila."

II.Toženec je dolžan tožnikom povrniti pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 23. 2. 2023 in številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 1. 9. 2022. Pokojnemu A. A. je priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb v znesku 314,70 EUR mesečno od 16. 3. 2022 do 28. 2. 2023 in v znesku 347,11 EUR mesečno od 1. 3. 2023 do 5. 5. 2023. Tožencu je naložilo, da tožnikom izplača znesek, ki predstavlja razliko med zneskom dodatka za pomoč in postrežbo, ki je bil pokojnemu A. A. že izplačan in zneskom dodatka za pomoč in postrežbo, ki je priznan po tej sodbi za čas od 16. 3. 2022 do 5. 5. 2023 v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe (točka I - III izreka sodbe). Sodišče je tožbeni zahtevek, da se pokojnemu A. A. prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, zavrnilo (točka IV izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec tožnikom dolžan povrniti stroške postopka v znesku 1.555,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo so pritožbo vložili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajajo, da ni sporno, da je bil pokojni A. A. upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, sporna je le odmera tega zneska. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec dodatek za pomoč in postrežbo napačno odmeril po drugem odstavku 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).

Je pa tudi sodišče prve stopnje dodatek za pomoč in postrežbo napačno odmerilo, in sicer po prvem odstavku 103. člena ZPIZ-2. Pravilno bi moralo dodatek odmeriti po tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2, in sicer v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo zakona. V takšnem znesku se namreč odmeri dodatek za pomoč in postrežbo uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, kar so pogoji, ki so bili v konkretnem primeru izpolnjeni. To izhaja tudi iz ugotovitev vseh treh izvedenskih mnenj, ki so bila pridobljena v tej zadevi, in sicer tako iz mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 3. 10. 2023, kot tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca B. B. z dne 19. 4. 2024 in tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca C. C. z dne 21. 8. 2024. Iz vseh treh izvedenskih mnenj izhaja, da je pokojni zavarovanec v obdobju od 16. 3. 2022 do 6. 5. 2023 potreboval 24-urni nadzor svojcev (laično pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, kar vse se je tudi dejansko izvajalo. Sodišče je vsa pridobljena izvedenska mnenja povzelo, vendar jih ni ovrednotilo oziroma dokazno ocenilo. Odločitev ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče tudi ni opravilo dokazne presoje v smislu 8. člena ZPP, svojega dokaznega zaključka pa tudi ni z ničemer utemeljilo. Sklicevalo se je na zadevo Psp 267/2018 z dne 13. 9. 2018, vendar le-ta s to zadevo ni primerljiva. Pokojni zavarovanec je zaradi sladkorne bolezni večkrat na dan potreboval subkutano aplikacijo zdravil (inzulina), potreboval je zdravljenje z odvajali in uporabo klizme, izdanih je bilo več napotnic za nego na domu, na domu ga je obiskovala patronažna služba, potreboval je nego za preprečevanje in zdravljenje preležanin itd. Z vidika pravilne uporabe tretjega odstavka 103. člena ZPIZ-2 je nepomembno, kdo je strokovno pomoč za izvajanje zdravstvene nege dejansko izvajal, temveč je pomembno zgolj to, ali je oseba strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege dejansko potrebovala (taka je jezikovna razlaga tretjega odstavka 103. člena ZPIZ-2). Ta zakonski pogoj pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen. Tudi sodna praksa

je potrdila, da s tem, ko si je zdravstvene nege priučila zavarovančeva žena, ki je nego tudi ustrezno izvajala, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev. Sodišče je v tem primeru zmotno uporabilo materialno pravo. Da je tožnik potreboval strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege ni sporno, prav tako tudi ni sporno, da se je stalna strokovna pomoč tudi dejansko izvajala. To izhaja tudi iz dopolnitve izvedenskega mnenja C. C., ki je zapisal, da je z vsebinskega vidika šlo za ustrezno izvajanje zelo ozkega strokovnega področja zdravstvene nege, ki so jo kakovostno izvajali priučeni svojci. Zdravstvene nege pa niso izvajali le priučeni svojci, temveč tudi patronažna služba, kar izhaja iz izdanih napotnic za nego na domu in popisa v listu bolnikov. Sodni izvedenec nadalje ugotavlja, da je bil pokojni zavarovanec vse od leta 2014 dalje redno obravnavan s strani patronažne službe. Za odločitev ne more biti bistveno, da tožniki niso predložili formalnega potrdila o datumu priučitve svojcev za izvajanje zdravstvene nege, saj zakon te "formalne priučitve" ne predvideva, niti ne ureja. Teh postopkov so se dejansko priučili. Tožniki izpodbijajo tudi stroškovno odločitev. Po njihovem mnenju sodišče neutemeljeno ni priznalo stroškov za obrazložene vloge z dne 26. 10. 2023, z dne 27. 11. 2023, z dne 3. 1. 2024 in z dne 23. 8. 2024 ter stroškov za pregled listin in konferenco s stranko. Zmotno je presodilo, da vloge za odločitev v tej zadevi niso bile potrebne. Tožniki so se v navedenih vlogah izjavili o mnenju sodnih izvedencev, o pripombah toženca ter obrazloženo podali svoje materialnopravno nadziranje. V tem primeru so v celoti upravičeni do povračila priglašenih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da se pokojnemu zavarovancu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove ter se tožencu naloži plačilo razlike ter vseh priglašenih stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka. Podredno predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Po mnenju toženca je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil pokojni zavarovanec v spornem obdobju upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ne pa do dodatka za pomoč in postrežbo, odmerjenega v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, torej do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Tako tudi ni kršilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba vsebuje bistvene razloge in se jo tudi da preizkusiti. Prav tako ni prišlo do kršitve 8. člena ZPP in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 23. 2. 2023, s katero je bila zavrnjena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne z dne 1. 9. 2022. Z navedeno odločbo je toženec odločil, da je imel uživalec pokojnine pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku 157,35 EUR na mesec od 16. 2. 2022. Gre za dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je pokojni zavarovanec (A. A. je umrl ...2023, zato so tožbo vložili zakoniti dediči), upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Dodatek za pomoč in postrežbo mu je zato odmerilo na podlagi prvega odstavka 103. člena ZPIZ-2.

7.V zadevi je sporno, ali je bil pokojni zavarovanec upravičen do odmere dodatka za pomoč in postrežbo po tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

8.Ali je v tej zadevi podano dejansko stanje, kot izhaja iz prej omenjene določbe, je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskih mnenj več izvedencev. Nazadnje je pridobilo pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca C. C., dr. med., spec. družinske medicine z dne 19. 8. 2024 in še pisno dopolnitev navedenega izvedenskega mnenja z dne 4. 11. 2024. Iz 16. točke obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zaradi strokovne prepričljivosti navedeno izvedensko mnenje sprejelo kot podlago svoji odločitvi.

9.Glede izpolnjevanja pogojev v zvezi s 24-urnim nadzorom svojcev je sodni izvedenec v pisno podanem izvedenskem mnenju na izrecno vprašanje sodišča, ali je pokojni zavarovanec potreboval 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) pojasnil, da je iz zdravstvene dokumentacije in izvedenskih mnenj jasno, da je pokojni zavarovanec v navedenem času potreboval stalno pomoč, in sicer tako laično kot strokovno. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen prvi pogoj, in sicer, da je pokojni zavarovanec potreboval 24-urni nadzor svojcev. Omenjeno očitno po prejetem pisnem izvedenskem mnenju med strankama niti ni bilo več sporno, saj so se tožniki v celoti strinjali s podanim pisnim izvedenskim mnenjem, medtem ko je toženec nasprotoval mnenju sodnega izvedenca le v delu glede vprašanja, ali je pokojni zavarovanec potreboval zdravstveno nego, ki jo izvaja strokovna oseba. V pisno podanem dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 4. 11. 2024 sodni izvedenec pojasnjuje, da iz zapisov v sodnem spisu in v kartoteki jasno izhaja, da so bile storitve nege preležanin izvajane na pacientovem domu. Res je tudi, da teh postopkov ni opravljal zdravstveni tehnik, ki ima za to formalno izobrazbo, niti svojci niso imeli formalne izobrazbe (priučitve s potrdilom). Te storitve so izvajali svojci enako strokovno, kot bi ga sicer izvajali ustrezno formalno izobraženi strokovnjaki. Nega preležanin je bila izvedena kakovostno in je omogočala bolniku relativno dobro kakovost življenja. Z vsebinskega stališča gre za ustrezno izvajanje zelo ozkega strokovnega področja zdravstvene nege, ki so jo kakovostno izvajali priučeni svojci, ki sicer za tako delo niso imeli formalne izobrazbe. Teh veščin so se priučili neformalno in na tak način pacientu omogočili boljšo kakovost življenja, kot bi jo imel, če te nege ne bi izvajali.

10.Glede na podano pisno izvedensko mnenje pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tej zadevi za izvajanje zdravstvene nege. Svojci res niso imeli formalne izobrazbe, vendar pa so se za izvajanje zdravstvene nege neformalno priučili. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s tem izpolnjen tudi drugi pogoj, določen v tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2. Do tega vprašanja je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v zadevi Psp 548/2010, pri čemer se je sklicevalo tudi na komentar k 141. členu ZPIZ-1 iz katerega izhaja, da se kot stalna pomoč in nega šteje tudi nega, ki jo prizadeti osebi nudijo svojci - laiki, če so se v konkretnem primeru zdravstvene nege priučili in jo opravljajo pod nadzorom zdravnika oziroma patronažne sestre za tovrstno pomoč ter strokovno in specialno nego bolnikov na domu. Primerjava z ureditvijo v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2 pokaže, da gre v bistvu za enako ureditev. Razen tega pritožbeno sodišče poudarja, da je treba vsak primer posebej obravnavati in da zakon izrecno ne določa, da morajo svojci pridobiti formalno izobrazbo. Zakon tudi ne določa seznama, v katerih primerih bi šlo za zdravstveno nego, na kar se v pripravljalni vlogi z dne 4. 9. 2024 sklicuje toženec. V tej zadevi je sodni izvedenec ustrezno pojasnil, da je šlo v primeru pokojnega zavarovanca nedvomno za zdravstveno nego, ki se je izvajala pod strokovnim nadzorom patronažne službe in da je bila zdravstvena nega opravljena kakovostno. Če svojci zdravstvene nege ne bi izvajali, bi se zdravstveno stanje zavarovancu oziroma pacientu bistveno poslabšalo in bi glede preležanin potreboval kirurško oskrbo. Prav tako tudi terapija z inzulinom, ki se daje v obliki subkutane injekcije, sodi med postopke zdravstvene nege. Dajanje injekcij so prevzeli svojci, postopkov pa so se priučili od patronažne službe.

11.Ker so izpolnjeni pogoji, določeni v tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2 za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence, je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijalo sodbo spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Pri odločitvi je upoštevalo zneske, kot so razvidni iz sklepov o uskladitvi in zneskih dodatka za pomoč in postrežbo.

12.Ugodilo je tudi pritožbi, vloženi zoper stroškovni sklep. Po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniki utemeljeno uveljavljajo tudi stroške za vloge z dne 26. 10. 2023, z dne 27. 11. 2023, z dne 3. 1. 2024 in z dne 23. 8. 2024. V teh primerih sicer ne gre za obrazložene vloge, temveč gre za obrazložene dopise po točki 3 tarifne številke 43 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT). Vsakega od omenjenih dopisov je potrebno ovrednotiti s 50 točkami, torej skupno 200 točk več, kot pa jih je prisodilo sodišče prve stopnje. Upoštevaje navedeno odmerjeni stroški namesto priznanih 1.555,46 EUR znašajo 1.701,86 EUR.

13.Ker so tožniki uspeli s pritožbo, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da je toženec dolžan tožnikom povrniti stroške postopka v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Priznalo je 375 točk za pritožbo, 2 % za materialne stroške in DDV. Stroški konference s stranko in stroški za pregled listin ne štejejo za samostojno opravilo in so zajeti že v nagradi za vložitev pritožbe.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 141 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 103, 103/1, 103/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.