Jedro

Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.

Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se prvostopenjska sodba v točki II izreka spremeni tako, da mora tožena stranka nositi stroške postopka tožeče stranke v višini 1.757,90 EUR. Stroške mora povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa. V primeru zamude bo morala plačati še zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnevom od vročitve tega sklepa.

II. Tožena stranka mora povrniti stroške pritožbe v višini 264,50 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa. V primeru zamude bo morala plačati še zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnevom od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev, da ne obstoji terjatev tožene stranke za plačilo 159.500,00 EUR in da ne obstoji ločitvena pravica za zavarovanje te terjatve. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka.

2. Tožena stranka je pripoznala oba zahtevka. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka na temelju 157. člena ZPP.

3. Prvostopenjsko sodišče je izdalo sodbo na temelju pripoznave glede obeh ugotovitvenih zahtevkov.

4. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora nositi vsaka stranka sama. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 154. člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP.

5. Pritožbo je vložila le tožeča stranka in le zoper odločitev o stroških. V pritožbi navaja, da za uporabo 2. odstavka 154. člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP ni razloga, ker je tožeča stranka v celoti uspela s svojima glavnima zahtevkoma. Tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice naj bi bila nujna. Povod za tožbo naj bi bila dala tožena stranka, ker ni pravočasno umaknila prijave terjatve in ločitvene pravice, ki ju je stečajni upravitelj vnesel v osnovni seznam preizkušenih terjatev na temelju 298.a člena ZFPPIPP. Stečajno sodišče je namreč 13. 11. 2014 izdalo dodatni sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic. Z njim je bil na vložitev tožbe napoten upravitelj, ki je predmetno zavarovano terjatev in predmetno ločitveno pravico tožene stranke prerekal. Če bi bila tožeča stranka tožbe ne vložila, bi veljala prerekana terjatev za priznano (1. točka 3. odstavka 67. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je bila že z objavo dodatnega osnovnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 24. 9. 2014 seznanjena z obstojem terjatve in ločitvene pravice na tem seznamu (4. odstavek 122. člena ZFPPIPP). Že takrat bi bila morala tožena stranka vložiti vlogo, s katero bi umaknila predmetno terjatev in ločitveno pravico, še preden je sodišče izdalo sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, to pa je bilo 13. 11. 2014. Navedba tožene stranke, da je 3. 12. 2014 v pisarni stečajnega upravitelja pustila original izbrisne pobotnice, ne more pomeniti, da ni dala povoda za tožbo. Če bi bila tožena stranka ravnala s potrebno skrbnostjo, bi umaknila prijavljeno terjatev že prej, in tudi sama bi bila lahko vložila zemljiškoknjižni predlog za izbris hipoteke. Sicer pa tudi ne drži, da je tožena stranka 3. 12. 2014 izročila stečajnemu upravitelju originalno izbrisno pobotnico.

6. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

I. Odločitev o stroških postopka po temelju

7. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo na temelju 3. točke 365. člena ZPP.

8. V sporu je v celoti uspela tožena stranka. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke (prvi odstavek 154. člena ZPP).

9. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če namreč tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mora tožeča stranka povrniti stroške toženi stranki.

10. Odločitev prvostopenjskega sodišča glede stroškov je bila oprta na drugi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP. Njegova odločitev ni bila pravilna že zato, ker je v postopku zmagala tožeča stranka. Praviloma bi stroške tožeče stranke morala povrniti njena nasprotnica, to pa je tožena stranka. Pravni temelj za takšno odločitev je v prvem odstavku 154. člena ZPP. Izjemoma je lahko sicer drugače (157. člen ZPP), v nobenem primeru pa ni pravnega temelja za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP.

11. Tožena stranka lahko zahteva povrnitev stroškov od tožeče stranke le pod dvema, razmeroma ozko postavljenima predpostavkama: da je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo in da tožena stranka ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP). Prva predpostavka je bila v tem postopku nedvomno izpolnjena (l. št. 6). Druga predpostavka pa ni bila. Tožena stranka je namreč dala povod za tožbo, zato mora sama nositi vse stroške tega postopka.

12. Tožeča stranka je d. o. o., ki je sedaj v stečaju. Tožeča stranka je še pred začetkom stečajnega postopka s toženo stranko sklenila kreditno pogodbo za glavnico v višini 159.500,00 EUR. Kredit je bil nedvomno odplačan pred začetkom stečajnega postopka. Zavarovan je bil s hipoteko v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti (142. člen SPZ). Do začetka stečajnega postopka ni bila izbrisana iz zemljiške knjige in je tudi še po začetku stečajnega postopka ostala vpisana v zemljiško knjigo.

13. Stečajni postopek nad tožečo stranko se je začel 10. 3. 2014. Takrat je že veljala novela ZFPPIPP-F, ki je v besedilo zakona uvedla 298.a člen. Glede na to določbo sta v stečajnem postopku veljali za pravočasno prijavljeni tako hipoteka, kot tudi zavarovana terjatev (1. točka 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP). Stečajni upravitelj je moral v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko in terjatev v vsakem primeru, in sicer celo, če je upnik ni prijavil (2. točka drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP).

14. Tako je stečajni upravitelj tudi ravnal: terjatev in ločitveno pravico je vključil v dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic z dne 24. 9. 2014. Hkrati je v tem seznamu prerekal terjatev. Na spletni strani za objavo v postopku zaradi insolventnosti se med drugim objavi tudi seznam preizkušenih terjatev (6. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Velja neizpodbojna domneva, da se je stranka insolvenčnega postopka z vsebino seznama seznanila v osmih dneh po objavi (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP).

15. Dodatni končni seznama preizkušenih terjatev in dodatni končni seznam ločitvenih pravic sta bila sestavljena 12. 11. 2014. V obeh je bil na na vložitev tožbe napoten stečajni upravitelj. Na domnevno terjatev tožene stranke in na njeno ločitveno pravico se je nanašal tudi dodatni sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic. Ta je bil izdan 13. 11. 2014. Skliceval se je na končni seznam preizkušenih terjatev z dne 12. 11. 2014. Odločil je, da je končni seznam preizkušenih terjatev sestavni del izreka tega sklepa. Tudi po izdaji sklepa z dne 13. 11. 2014 je bil torej na pravdo napoten stečajni upravitelj.

16. Tožena stranka naj bi nato 3. 12. 2014 stečajnemu upravitelju izročila izbrisno pobotnico. To zadnje dejstvo je še v pritožbi sporno, vendar pa za odločitev samo nepomembno.

17. Stečajni upravitelj je kot zastopnik tožeče stranke v stečaju vložil tožbo na ugotovitev, da ne obstojita ne terjatev, ne ločitvena pravica. Tožba je bila vložena 11. 12. 2014. Oba zahtevka je tožena stranka pripoznala.

18. Glede na zakonsko ureditev je torej z začetkom stečajnega postopka in ob upoštevanju 298.a člena ZFPPIPP tožena stranka nastal povod za prav takšno ravnanje, kot ga je potem udejanila. Morala je uvrstiti terjatev in ločitveno pravico na seznam preizkušenih terjatev; to je bila njena zakonska obveznost. Ob objavi dodatnega seznama končnega seznama preizkušenih terjatev sta bili terjatev in hipoteka še naprej vpisani v zemljiško knjigo. Če bi bila tožeča stranka ne vložila tožbe, bi jo doletela pravna posledica iz četrtega odstavka 302. člena in četrtega odstavka 308. člena ZFPPIPP. Terjatev bi veljala za priznano, isto bi veljalo tudi za zastavno pravico. Tožeča stranka bi morala še enkrat izpolniti terjatev in ta bi bila še enkrat zavarovana z zastavno pravico. Tožeča stranka je torej imela več kot dovolj dober povod za vložitev tožbe. Le z vložitvijo tožbe jo je še lahko preprečila. To, da je domnevno tožena stranka že po objavi seznama 3. 12. 2014 stečajnemu upravitelju priskrbela izbrisno pobotnico, je bilo seveda prepozno, da bi lahko preprečilo grozečo pravno posledico. Tako bi morala ravnati še pred izdajo sklepa z dne 13. 11. 2014. 19. Sicer pa je tožena stranka s svojim ravnanjem že pred začetkom stečajnega postopka sama dala povod za kasnejše ravnanje stečajnega upravitelja. Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.

II. Odločitev o stroških postopka po višini Prvostopenjski postopek

20. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev nagrade za postopek v višini 1420,90 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT), pavšalni znesek za PTT storitve v višini 20,00 EUR (tar. št. 2002 ZOdvT) in DDV v višini 22 % (tar. št. 6007 ZOdvT). Njena zahteva je v celoti utemeljena. Tožena stranka je torej dolžna povrniti 1.757,90 EUR v 15 dneh od prejema te odločbe.

21. Tožena stranka je dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev 196,80 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR (tar. št. 2002 ZOdvT) in DDV v višini 22 % (tar. št. 6007 ZOdvT). Vrednost spornega predmeta je sedaj manjša, saj se odloča le še o plačilu po tožeči stranki zahtevanih prvostopenjskih stroškov in pa po temelju tudi o obveznosti povrnitve sodne takse v višini 927,00 EUR. Vrednost spornega predmeta torej znaša 2.684,90 EUR. Glede na takšno vrednost spornega predmeta pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve vseh zahtevanih zneskov, skupaj torej do 264,50 EUR. Ta znesek bo morala tožena stranka povrniti v 15 dneh od prejema te odločbe.

22. Odločitev o zamudnih obrestih temelji na prvem odstavku 299. in prvem odstavku 378. člena ZPP.