Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče pritožbe, da bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine upoštevati tudi plačo za mesec marec 2022, ker naj bi se tožnikova zadnja mesečna plača nanašala na čas od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022. Določba prvega odstavka 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti osnovo za izračun odpravnine ne veže na zadnji mesec dela javnega uslužbenca, temveč na zadnjo mesečno plačo, pri čemer te določbe ni mogoče razlagati tako, da se pojem "zadnja mesečna plača" nanaša na seštevek plače enega in drugega meseca, za kar se zavzema tožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka tožniku iz naslova odpravnine ob upokojitvi dolžna plačati znesek v višini 1.671,03 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 15. 3. 2022 dalje do plačila. Tožniku je naložilo, da toženi stranki plača stroške postopka v višini 122,40 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo z dnem 14. 3. 2022, zato bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine upoštevati tudi plačo oziroma dodatke za mesec marec 2022, saj se tožnikova zadnja mesečna plača nanaša na čas od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022. Meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je toženka pravilno za osnovo za izračun odpravnine upoštevala plačo za mesec februar 2022. Sodišče ni pravilno upoštevalo računanje časa, saj se ob pomanjkanju določnosti pojma "zadnje mesečne plače" iz 4. člena Aneksa h KPND, uporabljajo splošna pravila civilnega prava (62. člen OZ). Sklicuje se na sodbo VSRS opr. št. VIII Ips 211/2015. Po stališču pritožbe bi se moral pojem zadnje mesečne plače razlagati na način, da se številka dneva nastanka dogodka (čas prenehanja delovnega razmerja - 14. 3. 2022), ujema z dnevom, ko se rok konča (14. 2. 2022). Predlaga, da pritožbeno sodišče zahtevku ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in hkrati po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo vsa dejstva, odločilna za razsojo in svojo odločitev utemeljilo z ustrezno materialnopravno podlago. Pri tem ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo tožnikov zahtevek za plačilo premalo izplačane odpravnine ob upokojitvi po prvem odstavku 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Aneks h KPND; Ur. l. RS, št. 80/2018). Ta določa, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje. Tožena stranka je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevala plačo tožnika za mesec februar 2022 ter jo pomnožila s tri, saj je bilo to za tožnika glede na citirano določbo Aneksa h KPND ugodneje. Tožnik je navajal, da je takšen izračun napačen, saj bi toženka kot osnovo morala upoštevati plačo za čas od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022, ker je bil to njegov zadnji mesec dela. Sodišče prve stopnje je, glede na dejstvo, da je tožniku delovno razmerje na podlagi upokojitve prenehalo dne 14. 3. 2022, ugotovilo, da je toženka pri izračunu tožnikove odpravnine kot osnovo za izračun pravilno upoštevala plačo za mesec februar 2022. Presoja sodišča prve stopnje je pravilna.

7. Materialnopravno zmotno je stališče pritožbe, da bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine upoštevati tudi plačo za mesec marec 2022, ker naj bi se tožnikova zadnja mesečna plača nanašala na čas od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022. Citirana določba Aneksa osnovo za izračun odpravnine ne veže na zadnji mesec dela javnega uslužbenca, temveč na zadnjo mesečno plačo, pri čemer te določbe ni mogoče razlagati tako, da se pojem "zadnja mesečna plača" nanaša na seštevek plače enega in drugega meseca, za kar se zavzema tožnik. Mesečna plača se skladno z 2. členom Aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 88/2021) javnim uslužbencem izplačuje najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec. Če bi se upoštevalo obdobje od 14. 2. 2022 do 14. 3. 2022, bi bilo višino plače javnega uslužbenca in višino povprečne plače v RS mogoče izračunati le na podlagi podatkov o sorazmernem delu plače za mesec februar 2022 in sorazmernem delu plače za mesec marec 2022, kar pa nikakor ne more biti pravilno, saj se plača javnim uslužbencem obračunava in izplačuje enkrat mesečno za posamezni (pretekli) koledarski mesec, prav tako se podatki o višini povprečne plače v RS vodijo glede na koledarske mesece.1 Le v primeru, če se upošteva plača, ki jo je javni uslužbenec prejel za cel zadnji koledarski mesec dela pred upokojitvijo, je torej mogoče primerjati plačo javnega uslužbenca s povprečno mesečno plačo zaposlenega v RS. Glede na navedeno je, upoštevajoč citirano določbo Aneksa ter določbo prvega odstavka 132. člena ZDR-1, sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je osnova za izračun odpravnine po prvem odstavku 4. člena Aneksa h KPND lahko le plača, ki jo je tožnik prejel za cel zadnji koledarski mesec dela pred upokojitvijo.2 To pa je bila plača za mesec februar 2022. V citiranih predpisih tako ni podlage za razlago, za katero se zavzema tožnik. Posledično tudi ni relevantno pritožbeno sklicevanje na 62. člen OZ, ki ureja tek rokov ter na s tem povezano odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 211/2015, ki tudi smiselno ne obravnava enakega pravnega vprašanja.

8. Ker torej niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

1 https://www.stat.si/statweb/Field/Index/15/74. 2 Primerjaj tudi VDSS, Pdp 111/2022.