Jedro

Tožeča stranka je sicer poziv oziroma novo zahtevo za odločitev o njenem pravnem sredstvu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 poslala pred potekom štirimesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 40. člena ZKme-1, vendar pa v predmetni zadevi ni sporno, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno vse do vložitve tožbe v upravnem sporu, zato je po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za kmetijstvo in okolje naloži, da v roku 60 dni izda upravni akt, s katerim bo odločil o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-78027/2012/2 z dne 14. 2. 2013. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € z DDV z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje. Navaja, da je bil z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-78027/2012/2 z dne 14. 2. 2013 zavrnjen njen zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Tožeča stranka je zoper to odločbo dne 28. 2. 2013 vložila pritožbo. Dne 31. 5. 2013 je toženo stranko pozvala, naj odloči o njeni pritožbi, saj je od pritožbe preteklo že več kot dva meseca in tožena stranka o njej še vedno ni odločila. Tožena stranka tudi v nadaljnjem sedemdnevnem roku o njeni pritožbi ni odločila, zato je tožeča stranka vložila tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da tožena stranka ni upoštevala, da je tožnica lastnica zemljišč, kot je razvidno iz podatkov o klasičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč, sicer pa tudi iz vseh javnih evidenc. Tožnica je po odločbi Upravne enote Murska Sobota, Oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo št. 331-13/2010-16 (0413), pravnomočni s 3. 1. 2012, lastnica navedenih kmetijskih površin, te površine pa so vpisane tudi v evidenco obeh GERK-ov, ki sta vpisana v tožničin KMG-MID. Tožnica je tako nosilec kmetijskega gospodarstva in ima v lasti več kot 1 hektar upravičenih kmetijskih površin na podlagi pravnomočne komasacijske odločbe in je s tem upravičena do plačilnih pravic za predmetne površine. Tožena stranka predlaga odpravo prvostopne odločbe in vrnitev v nov postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ministrstvo letno rešuje veliko število pritožb in odloča v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Pred prejemom predmetne pritožbe je bilo v obravnavani 800 nerešenih pritožb. Ministrstvo le-te pospešeno rešuje po vrstnem redu prispetja pritožb. Glede na število prejetih pritožb in razpoložljivo število zaposlenih ministrstvo ni moglo rešiti pritožbe v roku, ki ga določa Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1).

Tožba je utemeljena.

ZKME-1 v 39. členu določa, da znaša rok, v katerem mora pristojni organ prve stopnje odstopiti pritožbo z dokumenti, ki se tičejo zadeve pristojnemu organu druge stopnje, potem ko preveri, ali je vložena pritožba pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba, pa izpodbijane odločbe ne nadomesti z novo odločbo, dva meseca od prejema pritožbe. Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na drugi stopnji, začne teči od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve (prvi odstavek 40. člena ZKme-1). Če o pritožbi stranke ni odločeno v štirih mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki ureja upravni spor (drugi odstavek 40. člena ZKme-1).

V predmetni zadevi ni sporno, da pristojni organ v z zakonom določenem štirimesečnem roku ni odločil o dne 28. 2. 2013 vloženi pritožbi tožeče stranke. Tožena stranka to v odgovoru na tožbo tudi izrecno priznava.

Če organ druge stopnje v s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena ZUS-1). S tožbo zaradi molka se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (2. alinea prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena tega zakona samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda oziroma, če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe (prvi odstavek 69. člena ZUS-1).

Tožeča stranka je sicer poziv oziroma novo zahtevo za odločitev o njenem pravnem sredstvu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 poslala pred potekom štirimesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 40. člena ZKme-1, vendar pa v predmetni zadevi ni sporno, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno vse do vložitve tožbe v upravnem sporu dne 10. 7. 2013, zato je tudi po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje. Glede na to, je tožba utemeljena, zato je sodišče v skladu z 69. člena ZUS-1, glede na to, da niso podani pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1, naložilo pristojnemu ministrstvu, naj odloči o pritožbi tožeče stranke.

Pristojni organ je dolžan o pritožbah odločiti v navedenem roku, ki ga je sodišče glede na okoliščine primera določilo kot primernega (prvi odstavek 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, v višini 350,00 € skupaj z DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).