Jedro

Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi toženke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v delu, v katerem se nanaša nanjo, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje vrne v novo sojenje. Pritožba toženca se zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških toženke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik odstopil od najemne pogodbe za poslovne prostore na naslovu 1, sklenjene dne 6.6.1991. Toženima strankama je naložilo, naj prostore izpraznita in izročita tožniku proste stvari in oseb ter naj tožniku nerazdelno plačata znesek 1.671.124,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Proti takšni sodbi sta se pritožili obe toženi stranki. Toženka se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo glede nje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ji tožba ni bila pravilno vročena, temveč jo je dne 1.12.2000 našla v poštnem nabiralniku na naslovu 9, kjer stanuje. Tožba je bila poslana na naslov, na katerem že nekaj let ne stanuje. Podpis in pisava na povratnici nista njena, kar je jasno že na prvi pogled. Navaja še, da je tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Iz 5. točke priložene najemne pogodbe je razvidno, da so stroški iz točk 5a in 5b odbitna postavka pri najemnini, tožnik pa je obračunal celotno najemnino. Toženec se smiselno pritožuje zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in navaja, da je pogodbo delala toženka. Tožniku je nakazala 500.000,00 DEM dne 3.11.1989. Hiše nista adaptirala s toženko, temveč S.d.o.o., o čemer obstajajo računi. Najemnina je sporna v primerjavi z adaptacijo. Najemnino je plačevala S. d.o.o. Meni, da je bilo tožniku plačano preveč. Tožnik je na pritožbi odgovoril in navaja, da toženka povsem brez osnove povezuje razloge za izdajo zamudne sodbe in način obračuna najemnine. Vlaganja je mogoče priznati kot odbitno postavko le, če bi tožnik zanja dal soglasje. Pritožbene navedbe toženca so povsem brezpredmetne. V pogodbi je naveden kot stranka, medtem ko S.d.o.o., nikoli ni bila pogodbena stranka. Prav tako ni pomembno, kdo je pogodbo sestavil. Tudi za nakazilo zneska s strani toženke z dne 3.11.1989 toženec ni predlagal dokazov. Pritožba toženke je utemeljena. Pritožba toženca ni utemeljena. O toženkini pritožbi Sodišče prve stopnje je proti M.T. izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi 1. odstavka 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku tridesetih dni od vročitve tožbe (1. odstavek 277. člena ZPP) nanjo ne odgovori in so izpoljnjeni še vsi pogoji iz 1. do 4. točke navedenega člena. Eden teh pogojev je tudi, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, kar pa ni bilo storjeno. Pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da toženka ne stanuje na naslovu, na katerega ji je sodišče vročalo tožbo, in da podpis na vročilnici z dne 25.11.2000 (pripeti k listovni številki 18) ni njen, kar je razvidno že na prvi pogled ob primerjavi s podpisoma na vročilnici za sodbo (pripeti k listovni številki 21) in pooblastilu (priloga B1). Tožba se na podlagi 1. odstavka 142. člena ZPP vroča osebno in iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila v zadevi vročena drugi osebi po pravilih o nadomestnem vročanju (3. odstavek 142. člena ZPP). Glede na to, da toženka tožbe ni prejela v odgovor 25.11.2000, temveč jo je kot navaja sama našla v svojem nabiralniku na drugem naslovu šele 1.12.2000, bo sodišče v novem sojenju moralo upoštevati njen odgovor, poslan priporočeno po pošti dne 29.12.2000 kot pravočasen. Toženkini pritožbi je torej pritožbeno sodišče ugodilo in na podlagi 1. odst. 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša nanjo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. O toženčevi pritožbi Toženčeva pritožba vsebuje le navedbe, ki se nanašajo na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ga s pritožbo proti zamudni sodbi ni dovoljeno izpodbijati (2. odstavek 338. člena ZPP); toženec bi moral svoj pogled na dejansko stanje uveljavljati z odgovorom na tožbo. Pritožbeno sodišče je tako izpodbijano sodbo v delu, v katerem se nanaša na toženca, preizkusilo le po uradni dolžnosti in ugotovilo, da sodišče prve stopnje v tem delu ni kršilo nobene od določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP, tako tudi ne v smislu 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je proti tožencu pravilno izdalo zamudno sodbo, saj ta v tridesetdnevnem roku po pravilni vročitvi tožbe nanjo ni odgovoril. Nadalje ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, njegova utemeljenost izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ne z dejstvi, ki so splošno znana. Toženec je v tožbi in v pogodbi naveden kot najemnik, tožnik pa je še navajal, da mu s toženko kljub opominu dolgujeta zneske najemnine, katerih plačilo zahteva, in sam ni ne navajal, da bi prejel več, ne predložil listin, ki bi to dokazovale. Zahtevek tudi ni v nasprotju s pogodbenim določilom, da se pri najemnini upoštevajo vlaganja. V 5. členu najemne pogodbe je določeno, da najemnika izvršita preureditvena in vzdrževalna dela, katerih obseg je predviden s predračunom, in da se vsako leto na podlagi fakturirane realizacije opravi obračun za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ti stroški pa so po veljavnem faktorju amortizacije odbitna postavka pri najemnini. K najemni pogodbi se doda aneks, ko je vrednost del iz vsakoletnega obračuna amortizirana. Letni obračun za preteklo leto, ki ga potrdita obe stranki, je priloga k pogodbi. Glede na takšno vsebino pogodbe nastop pogojev za znižanje najemnine iz nje same ni gotov niti ni morebitno znižanje razvidno po višini. Pogodba predvideva sklepanje ustreznih aneksov, ki pa jih tožnik tožbi ni predložil niti ni navedel, da so tožencema relevantni stroški nastali. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da gre za dejstva, ki iz tožbi priloženih dokazov neposredno ne izhajajo, tako da ne morejo vplivati na pravilnost zamudne sodbe. Pritožbo toženca je torej pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo, v delu ki se nanaša nanj. Pritožbeno sodišče je odločitev o toženkinih stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP.