Jedro

V zamudni sodbi zatrjevanih dejstev ni treba preizkušati, ker sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo tožnikove dejanske navedbe priznava, mora pa sodišče izločiti in opredeliti pravno odločilna dejstva in nanje aplicirati materialna pravila. Ker sodba tega subsumpcijskega sklepa ne vsebuje, ni razlogov o tem, da zatrjevana dejstva tožbeni zahtevek utemeljujejo. Take sodbe se ne da preizkusiti.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep opr. št. P 45/2014 z dne 10.11.2014 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper zamudno sodbo opr. št. P 45/2014 z dne 29.10.2014 se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep opr. št. P 45/2014 z dne 10.11.2014

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen zavrglo. Glede stroškov predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilo, da jih tožeča stranka krije sama.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Meni, da je toženka rok za odgovor na tožbo zamudila iz opravičljivih razlogov in predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasno podala. Opozarja, da je sodišče zamudno sodbo izdalo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in táko postopanje označuje za nesprejemljivo ter kršitev pravdnega postopka. Meni, da bi bilo najprej potrebno obravnavati predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele po pravnomočnosti odločitve o tem predlogu bi bilo mogoče odločati o odgovoru na tožbo ali izdati zamudno sodbo. Ker to ni bilo storjeno, je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo postopka. Vztraja pri stališču, da je bila toženka zaradi svoje neukosti z zamudo seznanjena šele, ko je s strani sodišča prve stopnje pooblaščenec prejel odgovor na prošnjo za vročitev tožbe. Tožena stranka je bila prepričana, da bo sodišče prve stopnje po tem, ko bo seznanjeno z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo in postavljenim odvetnikom, le-temu vročilo tožbo s pozivom, da nanjo odgovori.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S prvim odstavkom 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje predvidena za primere, ko stranka iz upravičenega razloga zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega opusti pravico opraviti to dejanje. Za upravičen vzrok gre, ko stranka rok zamudi ali neko pravico izgubi zaradi lastne nezakrivljene zamude.

6. Prvostopenjsko sodišče je toženki, ki ob prejemu tožbe (s pozivom na odgovor) ni imela pooblaščenca, pritrdilo, da je bila prava neuka stranka. Tudi od take osebe pa je mogoče zahtevati običajno skrbnost v postopku, to je skrbnost dobrega gospodarja. Ta skrbnost vsekakor vključuje skrbno prebrati sodno pisanje in po potrebi – v primeru njegovega nerazumevanja ali nesposobnosti nanj odgovoriti – poiskati pomoč. Tožnica je pomoč poiskala; z odločbo Bpp 308/2014 z dne 26.8.2014 ji je bila odobrena; za njeno nudenje je bil določen odvetnik. Z angažiranjem za pridobitev pravne pomoči je pokazala skrbnost, vendar ne v zadostni meri. Zgolj angažma za pridobitev pravne pomoči sodišče prve stopnje ne šteje za zadostno skrbnost. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da toženka ni pokazala zadostne skrbnosti, saj odvetnika ni seznanila z dejstvom, da je že prejela tožbo s pozivom na dogovor – sodno pisanje, na katero mora v prekluzivnem roku reagirati. Rok za odgovor na tožbo je torej zamujen zaradi toženkinega zakrivljenega ravnanja, zato pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ni.

7. Trditev o okoliščinah, ki naj bi ji onemogočile pravočasen odziv na sodno pisanje, ki bi torej izkazovale njeno nezakrivljeno zamudo, toženka ni navedla. „Pravna neukost“, na katero se sklicuje, je pravni standard, ki predstavlja zgornjo premiso sodniškega silogizma. S sprejeto odločitvijo zato ni objektivizirano stališče, da neukost stranke ne more razbremeniti odgovornosti za zamudo, kajti razloga za prepričanje – drugačno od pravnega pouka v pozivu na odgovor na tožbo – toženka ni pojasnila. Npr. da sodnega pisanja ni bila sposobna prebrati, da ni bila sposobna dojeti zapisanega, da je pisanje napačno razumela … Dejstva, na osnovi katerih bi bilo mogoče opraviti presojo (ne)zakrivljenosti toženkinega nepravilnega prepričanja, da se bo tožba ponovno vročala postavljenemu odvetniku ali presojo toženkinih sposobnosti reagirati na prejeto sodno pisanje, niso bila zatrjevana. Ker ta dejstva niso bila zatrjevana, jih sodišču ni bilo treba ugotavljati in ni prišlo niti do kršitve drugega odstavka 120 čl. ZPP, ki določa, da na predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. čl. ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila toženka z zamudo oz. dejstvom, da je v zamudi, seznanjena že tedaj, ko je zamuda nastopila. Ugotovilo je, da se je rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel 15.9.2014 in že tedaj je toženka lahko vedela, da bo zamuda nastopila. Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je začel teči dne 16.9.2014, se je iztekel preden je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje ter opravila zamujeno dejanje. (1)

9. Ker upravičen vzrok za zamudo ni obstajal, ni mogel prenehati. Ker nezakrivljena zamuda, kakršna je podlaga za vrnitev v prejšnje stanje, ni obstajala, ni mogoče slediti pritožbi, da je prenehala 22.10.2014, ko se je toženka lahko seznanila z rezultatom odvetnikovih poizvedb o vročitvi tožbe in s tem izvedela za zamudo. Glede na ugotovitev, da upravičenega vzroka za zamudo ni, bi bilo pričakovati zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pa zaradi zavrženja predloga toženkin pravni položaj oz. njen položaj v postopku ni nič drugačen kot bi bil v primeru zavrnitve predloga, pritožbeno sodišče v odločitev ne posega in je odločitev potrjena (2. točka 365. čl. ZPP).

O pritožbi zoper zamudno sodbo opr. št. P 45/2014 z dne 29.10.2014

10. Z zamudno sodbo je najemna pogodba odpovedana (I. točka izreka) in toženki naložena obveznost, da bivalne pomožne prostore stanovanjske hiše Kapele 30, proste oseb in stvari, v roku 60 dni izroči v posest in uživanje tožnice (II. točka izreka). Toženki je naložena tudi obveznost plačila glavnic 3.600,00 EUR in 64,46 EUR z obrestmi (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v znesku 475,10 EUR (IV. točka izreka).

11. Pritožuje se tožena stranka. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka in da je materialno pravo nepravilno uporabljeno. Meni, da bi sodišče pred izdajo sodbe moralo obravnavati predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Šele po pravnomočnosti odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi bilo mogoče odločati – bodisi o odgovoru na tožbo, bodisi izdati zamudno sodbo. Odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je predhodno vprašanje, ki bi ga moralo sodišče obravnavati pred odločitvijo o glavni stvari. Ker je sodišče najprej izdalo zamudno sodbo in šele nato odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da se sodbe ne da preizkusiti, ker nima razlogov o odločitvi iz III. točke izreka.

12. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da sodba vsebuje razloge, kakršni se zahtevajo za zamudno sodbo. Za nepomemben označuje vrstni red odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Zamudna sodba z dne 29.10.2014 je bila izdana preden je na sodišče prispel predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj z odgovorom na tožbo. Iz sodišča je bila opravljena 30.10.2014, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj z odgovorom na tožbo, pa je na sodišče prispel 4.11.2014. Sodišče torej možnosti, da bi pred izdajo zamudne sodbe obravnavalo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni imelo, ker le-ta ob izdaji in odpravi sodbe še ni bil vložen.

15. V sodbi so naštete procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe, predpisane s 318. čl. ZPP. Pojasnjen je pogoj iz 1. točke pravega odstavka 318. čl. ZPP (odsotnost odgovora na tožbo ob pravilni vročitvi tožbe). Zanikano je, da bi šlo za zahtevek, s katerim stranki ne moreta razpolagati (2. točka prvega dostavka 318. čl. ZPP) ter da bi bila zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi in splošno znanimi dejstvi (4. točka prvega dostavka 318. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je navedlo tudi materialno podlago za odločitev o zahtevku za odpoved najemne pogodbe ter izselitev, pa tudi za odločitev o denarnem zahtevku.

16. V tožbi zatrjevanih dejstev ni treba preizkušati, ker zamudna sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo tožnikove dejanske navedbe priznava. Mora pa sodišče izločiti in opredeliti pravno odločilna dejstva in nanje aplicirati materialna pravila. Sodišče tožbene trditve in s tem zatrjevana dejstva povzema, subsumpcija pravno relevantnih dejstev na materialno podlago pa je pomanjkljiva. Ne samo argumentacija odločitve o denarnem delu zahtevka, glede katere razlogov sodba sploh ne vsebuje; pomanjkljiva je tudi argumentacija odločitve o odpovedi najemne pogodbe in izpraznitvi hiše. Ker sodba subsumpcijskega sklepa ne vsebuje, ni razlogov o tem, da zatrjevana dejstva tožbeni zahtevek utemeljujejo. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da se sodbe ne da preizkusiti.

17. Pritožbeno sodišče manjkajočih razlogov ne more nadomestiti, saj bi v primeru, da bi to storilo, strankama odvzelo pravico do pravnega sredstva (25. čl. Ustave RS). Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, zato je izpodbijana zamudna sodba razveljavljena (354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku se bo prvostopenjsko sodišče opredelilo, katera zatrjevana dejstva so odločilna ter opravilo subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo, da bo odločitev mogoče preizkusiti.

18. Odločitev o stroških postopka je na osnovi tretjega dostavka 165. čl. ZPP pridržana za končno odločbo.

Op. št. (1): Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj z odgovorom na tožbo je bil priporočeno na pošti oddan 3.11.2014, na sodišče pa je prispe l 4.11.2014.