Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 7. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A., d.o.o., Ž., Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba družbe A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cpg 18/2004 z dne 8. 7. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. Ig 2001/00607 z dne 26. 5. 2003 se ne sprejme.
1.Okrajno sodišče v Piranu je zavrglo predlog pritožnice (tedaj dolžnice) za obnovo postopka, prav tako tudi njen ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožnica je zoper takšno odločitev vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.
2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da ji je bila v izvršilnem postopku odvzeta možnost ugovora zoper sklep o izvršbi. Navaja, da je njen "formalni naslov" sicer Z. Z., Z., vendar pa je dejanski naslov, na katerem sprejema pošto, V. V. V., V. Navaja tudi, da je upnika na to dejstvo opozorila že v času pred začetkom tega izvršilnega postopka. Ker je upnik v predlogu za izvršbo navedel naslov pritožnice, ki je bil vpisan v sodnem registru, ne pa naslova, kjer naj bi dejansko prejemala pošto, je po mnenju pritožnice uveljavljal pravice na nemoralen način. Takšno ravnanje upnika bi po mnenju pritožnice Višje sodišče moralo preprečiti, česar pa ni storilo. Zato pritožnica meni, da ni bila deležna enakih pravic kot upnik. S tem naj bi sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP).
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Z zatrjevanjem, da ji je bila zaradi domnevno nepravilne vročitve odvzeta možnost ugovora zoper sklep o izvršbi ter da zato v postopku ni imela enakih pravic kot upnik, pritožnica smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar te kršitve ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki se nanašajo na ravnanje nasprotne stranke v postopku. Zgolj s tem, da je bil pritožnici sklep o izvršbi vročen na naslov, ki ga je v predlogu navedel upnik in kakršen je bil po navedbah pritožnice vpisan v sodni register, pritožnici ni mogla biti kršena pravica iz 22. člena Ustave. Sodišče pa je pritožnici tudi pojasnilo, da njenih navedb, da je sklep o izvršbi prejela šele 19. 12. 2001, ni moglo upoštevati, ker zanje ni ponudila nobenih dokazov.
5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić