Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo zasebno tožbo, ker je nastopilo relativno zastaranje. Ni pa odločilo o stroških zasebnega tožilca. Ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, je pritožbeno sodišče odločbo izpodbijanega sklepa glede stroškov kazenskega postopka spremenilo tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun.

Izrek

Pritožbi zasebnega tožilca F. B. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun, v ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Domžalah je iz razloga po 1. odst. 437. čl. ZKP v zvezi s 3. točko 1. odst. 277. čl. ZKP zavrglo zasebno tožbo F. B. zoper obd. V. B. zaradi kaznivih dejanj po čl. 169/1 in 171/1 KZ.

Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zasebni tožilec, ki je predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa, pa tudi oprostitev plačila taks in povprečnine - stroškov postopka.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon za obe kaznivi dejanji zastaral po dveh letih od storitve kaznivega dejanja, nastopilo je torej relativno zastaranje kazenskega pregona.

Ker med tem ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje, ni prišlo do pretrganja zastaranja. Zato je pritožba v zvezi s samim zastaranjem in v zvezi z zavrženjem zasebne tožbe neutemeljena, čeprav upravičeno graja neaktivnost sodišča. Prav zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga torej ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, pa je utemeljena pritožba v zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka. Člen 96/3 ZKP namreč določa, da v primeru, če je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu, obremenjujejo stroški zasebnega tožilca proračun. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zasebnega tožilca v tem delu ugodilo in je izpodbijani sklep v odločbi o stroških spremenilo tako, da tudi stroški zasebnega tožilca bremenijo proračun.

V ostalem pa je, kot že navedeno, pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno, kar je v skladu z določilom 3. odst. 402. čl. ZKP.