Jedro

Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zaradi izpraznitve nepremičnine zavrnilo iz razloga, ker izpraznitev stanovanja ne more biti predmet urejanja z notarskim zapisom. Ker glede slednjega ni dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - ZN), tak notarski zapis ni v skladu s predpisi 6. člena ZN in zato ne more biti izvršilni naslov v smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil upnik, v pritožbenem roku pa je vložil tudi dodatek k pritožbi. V obeh vlogah izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi. V pritožbi je navedel, da notarski zapis v konkretnem primeru izpolnjuje vse pogoje za izvršilni naslov v smislu 4. člena ZN, saj je v njem jasno določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, zavezanec (dolžnik) je nedvomno soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, glede obveznosti izpraznitve stanovanja zaradi odstopa od pogodbe, pa je vsekakor dovoljena poravnava. Pritožba ni utemeljena. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi notarskega zapisa z dne 5.12.2000, katerega sestavni del je tudi prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in v kateri je bilo v drugem odstavku 11. člena dogovorjeno, da je v primeru razdrtja pogodbe in v primeru prenehanja le-te na podlagi odstopa v smislu 9. člena pogodbe, kupec (dolžnik) dolžan v roku 8 dni od razdrtja, oziroma od odstopa od pogodbe nepremičnino izprazniti oseb in stvari ter jo prosto oseb in stvari izročiti prodajalcu v posest. Prav tako je kupec oziroma v tem postopku dolžnik pristal na neposredno izvršljivost obravnavanega notarskega zapisa, torej tudi na obveznost izpraznitve stanovanja, če bi kršil pogodbo (peti odstavek 11. člena pogodbe). V skladu s 4. členom ZN je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dopustna poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa (4. člen ZN). Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno materialnopravno stališče, da v obravnavani zadevi ni dopustna poravnava. Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR. Predmet poravnave je tako lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo prosto razpolaga, predmet poravnave pa ne morejo biti spori, ki se tičejo statusnih razmerij (prvi in tretji odstavek 1092. člena ZOR). V obravnavani zadevi je bila med strankama v primeru razdrtja ali odstopa od pogodbe dogovorjena izpraznitev stanovanja. Takšna obveznost torej ne izhaja iz statusnega razmerja in je lahko predmet poravnave ter zato tudi predmet ureditve z notarskim zapisom. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer, da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino (tretji odstavek 20. člena ZIZ). V obravnavani zadevi je upnik zapadlost terjatve izkazoval z notarskim zapisnikom, v katerem je notar zgolj potrdil določena dejstva (68. člen ZN), ki pa sta ga podpisala le notar in predstavnik upnika. Ker torej ZIZ v tretjem odstavku 20. člena za dokazovanje zapadlosti terjatve zahteva obliko notarskega zapisa in ne zadošča zgolj potrditev določenih dejstev v obliki notarskega zapisnika, je treba uporabiti določilo 43. člena ZN, ki določa vsebino notarskega zapisa. V njem morajo biti med drugimi navedeni tudi priimek in ime, rojstni podatki in prebivališča udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev..., prav tako pa mora vsebovati podpise teh oseb. Slednje pomeni, da bi pri sestavi notarskega zapisa o ugotovitvi zapadlosti terjatve moral sodelovati tudi dolžnik. Ker je v obravnavani zadevi upnik zapadlost terjatve dokazoval zgolj z notarskim zapisnikom o potrditvi določenih dejstev, pri sestavi katerega sta sodelovala le upnik in notar, in ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno zavrnilo predlog za izvršbo, je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo iz drugih materialnopravnih razlogov. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Določila ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ.