Jedro

Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno. Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z odločbo opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 13. 6. 2023 (izpodbijana odločba) ugodila prošnji tožnika za brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zagovarjanja v postopku kazenske preiskave pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do končanja postopka preiskave, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice in vložitvijo ugovora zoper obtožnico od 9. 6. 2023 dalje (I. točka izreka) in za izvajanje določila odvetnika A. A. (II. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožnika zaradi postopka pred Okrožnim sodišče v Celju, opr. št. Kpr 33060/2023, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku utemeljena. Toženka se sklicuje na določila 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Toženka je ugotovila, da tožnik izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V nadaljevanju se sklicuje še na določila 11., 29., 30., 40., 41., 42., 46., 48. in 49. člena ZBPP.

2.Toženka je v nadaljevanju s sklepom opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 23. 11. 2023 (izpodbijan sklep) prošnjo tožnika za izdajo dopolnilne odločbe kot neutemeljeno zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pooblaščenec tožnika 7. 11. 2023 vložil prošnjo za izdajo nove odločbe oziroma dopolnilne odločbe, ki bi obsegala svetovanje in zagovarjanje v kazenskem postopku pred sodišče na prvi in drugi stopnji (ter pred Vrhovim sodiščem RS), do pravnomočnosti končanega kazenskega postopka. Toženka je ugotovila, da prošnja prosilca za izdajo dopolnilne odločbe ni utemeljena, saj je sodišče z odločbo z dne 13. 6. 2023 odločilo o celotni tožnikovi prošnji. Pooblaščenec tožnika je sicer navedel, da naj bi bilo v prvotni prošnji zaprošeno za svetovanje in zagovarjanje v celotnem kazenskem postopku in ne samo v preiskavi do vložitve ugovora zoper obtožnico, čemur toženka oporeka, saj naj bi tožnik v prvotni vlogi izrecno navedel le postopek "pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. III Kpr 33060/2023".

3.Tožnik je, zoper uvodoma navedena izpodbijana upravna akta, sodišču 5. 1. 2024 priporočeno po pošti posredoval tožbo. V njej utemeljuje, da rok za pravno sredstvo zoper izpodbijano odločbo še ni potekel ker nima obrazložitve se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Oporeka odločitvi toženke, da mu je bila z izpodbijano odločbo dodeljena samo BPP za postopek preiskave, ne pa za celoten kazenski postopek, in dodaja, da je tožnik tuj državljan, kar mu je še dodatno otežilo razumeti postopek, kaj šele razlikovati med posameznimi fazami. Nadalje še navaja, da je nezakonit tudi izpodbijan sklep. Toženka tožnika niti njegovega pooblaščenca v upravnem postopku ni pozivala na dopolnitev ali mu dala možnost se izjaviti. Pooblaščenec tožnika bi naj večkrat klical in opozarjal, da je bilo zaprošeno za BPP za celoten kazenski postopek, ne le za preiskavo. Na toženko je bilo naslovljenih več elektronskih sporočil, med drugim z dne 7. 11. 2023, v katerem naj bi tožnik zaprosil za izdajo dopolnilne odločbe, zato je bil izdan izpodbijan sklep. Tožnik še navaja, da ni jasno, kdo je izpodbijan sklep sestavil in izdal, da to ni mogla biti podpisana sodnica. Predlaga, da se opravi poizvedba o imenu in priimku te osebe, pri čemer naj se jo zasliši, da bo lahko izpovedala o svojih razlogih za odločitev. Tožnik ne razume slovenskega jezika, pri tem pa ni jasno, zakaj vsaj izpodbijana akta nista bila v tožniku razumljivem jeziku in mu kot taka sploh ne bi smela biti vročena. Toženki očita, da izpodbijana odločba sploh nima pravnega pouka, tudi ne obrazložitve, kar predstavlja hudo kršitev. Nadalje še navaja, da je bilo tudi v izdani sodbi v postopku opr. št. 33060/2023 z dne 30. 10. 2023 odločeno, da stroški celotnega kazenskega postopka bremenijo sredstva službe BPP. Naslovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in izpodbijan sklep odpravi in zadevo vrne v novo odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

5.Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba zoper oba izpodbijana upravna akta vložena prepozno.

6.Sodišče je v vlogi z dne 26. 1. 2024, ki je bila pooblaščencu tožnika vročena 30. 1. 2024, tožnika pozvalo, da se izjavi o pravočasnosti vložene tožbe. Tožnik je odgovoril z vlogo z dne 30. 1. 2024. V njej pritrjuje sodišču glede vročitve, pri tem pa vztraja na stališču, da tožba ni bila vložena prepozno. Po njegovih navedbah izpodbijana odločba sploh nima pravnega pouka, s katerim bi bil tožnik poučen o možnostih in rokih upravnega spora. Glede pravnega pouka pa trdi, da ga en akt sploh nima, drugi akt, ki pa ga ima, pa ni v tožniku razumljivem jeziku.

7.Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8.Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, izhaja, da je bila izpodbijana odločba opr. št. Bpp/1069 z dne 13. 6. 2023 pooblaščencu tožnika vročena 16. 6. 2023. Prvi odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), določa, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se uradno pisanje vroča njemu. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. Neutemeljen je tako očitek tožnika, da mu izpodbijana upravna akta nista bila vročena. Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno. Sodišče v tej zvezi ugotavlja, da tožnik vsebini povratnice ni oporekal, ampak samo vročitvi. Naslednjega dne, torej 17. 6. 2023, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 17. 7. 2023. Sodišče pri tem ni upoštevalo začetek trajanja sodnih počitnic (v času od 15. julija do 15. avgusta), saj gre z nujno zadevo, v kateri procesni roki tudi v času poletnih počitnic tečejo naprej (tako drugi in tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS). Iz datuma poštne nalepke na ovojnici, v kateri je tožnik poslal tožbo, je razvidno, da je tožbo vložil 5. 1. 2024, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba zoper izpodbijano odločbo vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.

9.Nadalje iz povratnice za izpodbijan sklep opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 23. 11. 2023 v priloženem upravnem spisu izhaja, da je bil ta pooblaščencu tožnika vročen 29. 11. 2023. Naslednjega dne, torej 30. 11. 2023, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 29. 12. 2023. Iz datuma poštne nalepke na ovojnici, v kateri je tožnik poslal tožbo, je razvidno, da je tožbo vložil 5. 1. 2024, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba tudi zoper izpodbijan sklep vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.

10.Sodišče je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo.

11.Sodišče tožniku v tem delu še daje pojasnilo glede navedb, da mu je bila izpodbijana vročena odločba brez obrazložitve in pravnega pouka, da se odločbe ne da preizkusititi, kakor tudi da mu izpodbijana odločba ni bila prevedena v njemu razumljiv jezik. Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba s polno obrazložitvijo in pravnim poukom vročena tako pooblaščencu tožnika, kot tudi tožniku (po upravi ZPKZ Celje). Sodišče nadalje ugotavlja, da tožnik tožbi prilaga izpodbijano odločbo opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 13. 6. 2023, ki vsebuje enak izrek kot izpodbijana odločba v upravnem spisu, obrazložitev pa je izpuščena. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je skladno z 218. členom ZUP določena izjema od splošnih pravil glede oblike in sestavnih delov upravne odločbe. Na podlagi prvega odstavka 218. člena ZUP je mogoče izdati odločbo le z enim sestavnim delom, tj. izrekom, ki ima obliko uradnega zaznamka v zadevi. Ta pa se lahko izda le, kadar se v zadevah manjšega pomena ugodi strankinemu zahtevku, pa se ne posega v javno korist ali v korist koga drugega. Tako izdana odločba ni nezakonita. Nenazadnje pa je bila tožniku kot tudi njegovemu pooblaščencu vročena izpodbijana odločba, ki ima vse za to predpisane sestavne dele upravne odločbe. Ker so bili navedeni pogoji izpolnjeni, in je bilo prošnji za BPP ugodeno, je toženka izdala odločbo opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 13. 6. 2023, s katero so izbranega odvetnika (pooblaščenca tožnika) obvestili, da je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Toženka je ob tem izdala izpodbijano odločbo opr. št. Bpp 1069/2023 z dne 13. 6. 2023 z enakim izrekom, kot ga ima izpodbijana odločba, ki jo je priložil tožnik, s polno obrazložitvijo in pravnim poukom in jo tako tožniku kot njegovemu pooblaščencu tudi vročila. Neutemeljene so zato trditve tožnika, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, vročitev pa je prav tako izkazana.

12.Sodišče nadalje še pojasnjuje, da ZUP v 62. členu določa, da se postopek vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pa pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod (Up-1378/06 z dne 20. 5. 2008, točka 6, UPRS Sodba IV U 185/2019-12, točka 10, z dne 18. 10. 2021).

13.Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, kot je bilo predhodno pojasnjeno.

K II. točki izreka

14.Odločitev o stroških v temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako tudi UPRS Sodba II U 111/2018-20 z dne 3. 3. 2020.

2Čebulj J. In ostali, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Ljubljana, 2022, str. 463.