Jedro

Tožnik se ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom. Toženka pravilno pojasni, da bi moral tožnik te razloge uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku obnove. Tudi obsežno tožnikovo navajanje, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ne more biti razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 16. 9. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopkov v socialnih sporih, ki sta se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. VII Ps 1359/2019 in VII Ps 1000/2019, iz razloga po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Postopka sta bila pravnomočno končana 14. 9. 2022 in 12. 10. 2022. V prošnji je tožnik izrazil nestrinjanje z izvedenim dokaznim postopkom, v zvezi s čimer toženka pojasni, da bi moral tožnik te razloge uveljavljati že v pravnomočno končanem postopku, ne more pa z njimi uspeti v postopku obnove, ker to ni obnovitveni razlog. Sodišči prve in druge stopnje sta v zadevi VII Ps 1000/2019 presojali pravilnost in zakonitost dokončne odločbe ZPIZ z dne 30. 7. 2019, s katero je ZPIZ zavrnil pritožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja. V zadevi VII Ps 1359/2019 pa je bila predmet presoje odločba zdravstvene komisije o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika, s katero je bilo izrečeno, da je tožnik od 5. 10. 2019 do 11. 10. 2019 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe. Za ugotavljanje tožnikove invalidnosti je sodišče izvedlo temeljit dokazni postopek, tožnika je obširno zaslišalo v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem oziroma zdravstvenimi težavami, v postopku je tudi sodeloval. "Novi" dokazi, na katere se sklicuje tožnik v prošnji (odločba ZPIZ z dne 30. 3. 2023, izvid oddelka za fizikalno rehabilitacijo z dne 18. 7. 2024, izvid in mnenje z dne 10. 9. 2024, odločba UE Hrastnik z dne 17. 9. 2024), so novejšega datuma oz. so nastali po pravnomočno zaključenih postopkih in zato ne gre za nove dokaze v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Ambulantni zapisnik z dne 15. 7. 2019 pa je bil že uporabljen v obeh pravnomočno zaključenih postopkih. Zadeva, za katero je tožnik zaprosil za BPP, tako nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je toženka prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

3.Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic. V tožbi trdi, da ga je delovno sodišče izsiljevalo, mučilo in trpinčilo ter prisililo, da je dajal izjave, kljub njegovi nesposobnosti. Toženka pa mu sedaj onemogoča stik s pravnim zagovornikom, ki bi lahko pregledal dokazno gradivo in odločil, ali je zadeva smiselna, zato sam vlaga pravna sredstva. Sodbi VII Ps 1000/2019 in VII Ps 1359/2019 sta nezakoniti, saj so izvedenci v postopkih lažno in goljufivo predstavili njegovo zdravstveno stanje. Sodišče ni upoštevalo nobenih dokazov, ki jih je predložil, do njih se ni opredelilo, niti ni razložilo, zakaj ne verjame njegovim dokazom. Tožnik pa z uradnimi dokazi in gradivom dokazuje, da je njegova trajna invalidnost nastala pred nastankom spornih odločb ZPIZ in ZZZS in da 12. 10. 2019 ni bil sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu. Upoštevaje navedeno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in mu prizna pravico do BPP.

4.Naknadno je sodišče po elektronski pošti prejelo še dopolnitev tožbe.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6.Tožba ni utemeljena.

7.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnik očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za obnovo postopkov v socialnih sporih.

8.Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Organ za BPP torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9.Po presoji sodišča je toženka zgoraj navedena določila pravilno uporabila in pravilno ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena. Tudi po presoji sodišča tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče glede obravnavane sporne zadeve v celoti pritrjuje razlogom toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi logično, prepričljivo in izčrpno utemeljuje, zakaj v konkretni zadevi meni, da ni izpolnjen eden izmed taksativno predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se prošnji lahko ugodi. Pričakovanje tožnika je v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Da bi tožnik v prošnji za BPP opredelil razloge in argumente, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh v postopku obnove postopkov v socialnih sporih, oziroma iz katerih bi izhajalo, da zadeva ni očitno nerazumna, tudi po presoji sodišča ni izkazano.

10.Iz izpodbijane odločbe razvidnega dejanskega stanja, ki ni sporno, izhaja, da se tožnik ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom v zadevah VII Ps 1359/2019 in VII Ps 1000/2019. V zvezi z navedenim toženka pravilno pojasni, da bi moral tožnik te razloge uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku obnove. Tudi obsežno tožnikovo navajanje, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ne more biti razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.

Ob tem se sklicuje na ambulantni zapisnik z dne 15. 7. 2019 o vrednostih gibljivosti kolenskih sklepov in izvide z dne 12. 2. 2020, za katere priznava, da so bili sodišču predloženi že v omenjenih postopkih. Hkrati se sklicuje na nove dokaze (odločba z dne 30. 3. 2023, izvida z dne 18. 7. 2024 in 10. 9. 2024), ki pa so nastali po pravnomočno zaključenih postopkih in zato ne gre za nove dokaze v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

Z navedbami o ''izmišljenem'' datumu nastanka trajne invalidnosti (tožnik trdi, da je do nastanka trajne invalidnosti prišlo že z odločitvijo izvedenske komisije pri ZPIZ dne 30. 7. 2019 in ne šele z odločitvijo komisije ZZZS z dne 29. 10 2019) pa tožnik tudi ne more ovreči odločitve toženke, saj gre (tudi) za navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju oziroma izvedenem dokaznem postopku in zato ne za dejstva v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

Kršitev ustavnih pravic pa tožnik uveljavlja na povsem pavšalni ravni in teh navedb sodišče že iz tega razloga ne more vsebinsko obravnavati.

11.Tožnik torej pravno relevantnih navedb v tožbi ne poda, nezadovoljstvo oziroma golo nestrinjanje z odločitvijo Delovnega in socialnega sodišča kot tako, pa upoštevaje sodno prakso verjetnega izgleda za uspeh v postopku ne izkazuje.

12.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče pritrjuje presoji toženke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 24. člena ZBPP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Ta določa: Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

2Tako ustaljena sodna praksa, npr. sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 202/2023 z dne 11. 5. 2023.

3Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1207/2023 z dne 24. 7. 2023.

4Glej npr. sodbo tega sodišča I U 1206/2023 z dne 6. 11. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.