Up-313/97

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 206/97 z dne 11.6.1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 823/88 z dne 6.7.1995 se ne sprejme v obravnavo. O b r a z l o ž i t e v

1.

Z izpodbijanim prvostopnim sklepom je sodišče odločilo o dedovanju naknadno najdenega premoženja, to je 1/36 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 256, k. o. Š. pod Š. g.; drugostopno sodišče je pritožbo zavrnilo. Pritožnica meni, da naknadno najdeno premoženje ne sodi v zaščiteno kmetijo. To premoženje naj bi namreč v naravi ne predstavljalo kmetijskega zemljišča, ampak stanovanjsko hišo s funkcionalnim zemljiščem, ki je od kmetije oddaljena več kot kilometer. Poleg tega naj bi sodišče prvotni sklep o dedovanju oprlo na mnenje Kmetijske zemljiške skupnosti Občine Ljubljana - Šiška z dne 11. 10. 1989, to pa naj bi bilo v nasprotju z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 1/86 - v nadaljevanju: ZDKZ-A). Izpodbijani prvostopni sklep, ki se le sklicuje na prvotni sklep o dedovanju, naj bi tudi ne bil obrazložen. Iz teh razlogov naj bi bila pritožnici kršena pravica do dedovanja (33. člen Ustave). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v novo odločanje.

2.

S trditvijo, da solastninski delež, ki je predmet izpodbijanih sklepov, ne sodi v premoženje zaščitene kmetije, pritožnica izpodbija pravilnost materialnopravnega stališča, ki ga je zavzelo sodišče v zapuščinskem postopku. Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up- 103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Pritožnica ni izkazala, da bi bila izpodbijana ugotovitev brez razumne pravne obrazložitve. Drugostopno sodišče je namreč navedlo, da je bilo v prvotnem sklepu o dedovanju ugotovljeno, da sodijo v premoženje zaščitene kmetije "vsa kmetijska in gozdna zemljišča in da nobena parcela ni bila izvzeta iz te kmetije oziroma iz odloka" ter da je bil drug solastninski delež istih nepremičnin že vključen v dedovanje zaščitene kmetije. Na sklepčnost obrazložitve tudi ne vpliva dejstvo, da je bila kmetija zaščitena pred uveljavitvijo ZDKZ-A, izpodbijani sklep pa se opira na mnenje pristojnega organa, dano po uveljavitvi tega zakona. V 11. členu ZDKZ-A je bilo namreč določeno, da se status zaščitene kmetije, določene po prvotnem zakonu, praviloma ohrani. Pritožnica ne zatrjuje, da bi to pravilo v sporni zadevi ne veljalo.

3.

Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić. Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić