Jedro

Davčni organ je tožnici davek odmeril po prejemu sklepa o domiku nepremičnine, ki je že postal pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnici po prejemu zgoraj navedenega sklepa po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku. Davčna osnova je vezana na prodajno ceno, doseženo na javni dražbi in je bila v konkretnem primeru tako določena v skladu z zakonom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni davčni organ tožnici odmeril davek na promet nepremičnin v višini 543,14 EUR. V obrazložitvi pojasnjuje, da je dne 19. 1. 2016 Finančna uprava Republike Slovenije prejela pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Novem Mestu o domiku nepremičnine po sklepu ... v izvršilni zadevi zoper dolžnico A.A. Iz sklepa je razvidno, da gre za stavbo z enim delom stavbe na naslovu B., ki je v lasti tožnice, da je bila prodana na javni dražbi za znesek 27.700,00 EUR in domaknjena kupcu. Sklicuje se še na Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in njegov 197. člen. Citira tudi Zakon o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju: ZDPN-2) in pojasni vsebino 14. člena omenjenega zakona.

2. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-18-20/2016-2 z dne 19. 9. 2016 pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotavlja, da je bila s pravnomočnim sklepom o domiku Okrajnega sodišča v Novem mestu sporna nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku, to je družbi C. d.o.o. Prvostopni organ je pri tožnici od davčne osnove 27.156,86 EUR, ki je predstavljala na javni dražbi doseženo ceno nepremičnine, zmanjšano za davek na promet nepremičnin, odmeril davek na promet nepremičnin po veljavni stopnji 2 %. Meni, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita. Pri tem se sklicuje na 14. člen ZDPN-2 oziroma njegov 5. člen. V nadaljevanju pritožnici še pojasnjuje kako se v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi sporni davek poplača. 3. Tožnica v tožbi navaja, da si je pri upniku izposodila 14.000,00 EUR, ker pa je ostala brez službe, dolga ni mogla vrniti. Posledično je prišlo do dražbe. Pojasnjuje, da ni prodajalka, ampak reva, ki je ostala brez strehe nad glavo. Je zelo bolna, z otrokom s posebnimi potrebami, odvisna od socialne pomoči Rdečega križa, Karitasa oziroma Mestne občine Novo mesto. Sprašuje se, zakaj davka ne plačuje tisti, ki je nepremičnino odkupil. Sodišče naproša naj jo oprosti plačila omenjenega zneska, oziroma smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

4. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženo stranko ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

5. Tožba ni utemeljena.

6. Davek na promet nepremičnin plača po prvem odstavku 5. člena ZDPN-2 prodajalec nepremičnine. Pri tem promet nepremičnine predstavlja vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, kot to določa drugi odstavek 3. člena ZDPN-2. V primeru, ko se nepremičnina proda na javni dražbi, nastane davčna obveznost s pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine kupcu v skladu s prvim odstavkom 7. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZDPN-2. Pri tem davčno osnovo predstavlja dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno v smislu prvega odstavka 14. člena ZDPN-2. Iz podatkov upravnega spisa ter obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ tožnici davek odmeril po prejemu sklepa o domiku nepremičnine Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki je že postal pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnici po prejemu zgoraj navedenega sklepa po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku. Davčna osnova je vezana na prodajno ceno, doseženo na javni dražbi in je bila v konkretnem primeru tako določena v skladu z zakonom. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na slabo finančno in siceršnje stanje tožnice zato na odmero davka na promet nepremičnine v konkretnem primeru ne vplivajo. Kako bo davek poravnan pa je toženi stranki že pojasnil drugostopni organ. Sodišče se v izogib ponavljanju na omenjeno razlago drugostopnega organa po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 sklicuje.

7. Ker je bil tožnici davek na promet nepremičnine odmerjen pravilno in v skladu z zakonom, in ker sodišče tudi sicer ni našlo nepravilnosti, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.