5. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefe Štiglic, Ljubno ob Savinji, na seji 5. oktobra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeno zakonsko določbo. Zatrjuje, da je izpodbijana določba nejasna, ker ne določa, kaj se zgodi, če oseba umre v javnem zavodu oziroma v bolnišnici, kjer je pokojnik že v hladilnem prostoru, ki ga ima zavod oziroma bolnišnica. Sprašuje se, zakaj bi izvajalec 24-urne dežurne službe moral pokojnika prepeljati iz hladilnih prostorov bolnišnice v svoje hladilne prostore. Prav tako se sprašuje, če ni 24-urna dežurna služba namenjena zgolj prevozu pri prometnih ali drugih nesrečah, prevozu na obdukcijo, prevozu na odvzem notranjih organov ter pri prvem prevozu v hladilne prostore. Pobudnica meni, da pokojnik, če je že v hladilnem prostoru, ne potrebuje dodatnega prevoza v drug hladilni prostor, saj naj bi se s tem neutemeljeno podražila celotna pogrebna storitev, ki jo mora plačati naročnik pogreba. Zatrjuje še, da nihče ne preverja ustreznosti hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.V skladu z navedenim mora pobuda vsebovati jasno in določno opredeljene razloge o neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo.[1] Prav tako mora pobuda vsebovati navedbe, iz katerih bo razvidno, zakaj izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnice.[2] Pobudnica v pobudi ni podala nobene navedbe, s katero bi utemeljila, zakaj naj bi bila izpodbijana zakonska določba v neskladju z Ustavo. Prav tako pobuda ne vsebuje navedb, s katerimi bi pobudnica utemeljila svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe.

4.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda navedenih pogojev ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020.

[2]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020.