Jedro

Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 20. 4. 2021 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi navaja, da je stališče prvostopenjskega sodišča zmotno. Upnica res ni v samem predlogu za izdajo začasne odredbe navedla vseh trditev v zvezi z obstojem terjatve do družbe A. d.o.o., ki jo vtožuje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju z opr.št. P 46/2020, je pa v predlogu navedla konkretno vsebino denarne terjatve, pravno podlago, na kateri temelji in dokaze o obstoju te terjatve. Glede same utemeljitve terjatve pa se je sklicevala na vse navedbe v tožbi in pripravljalni vlogi v postopku P 46/2020 in ti dve vlogi priložila predlogu za izdajo začasne odredbe. S tem upnica meni, da je zadostila svojemu trditvenemu bremenu v tem delu. Poudarja, da je predmetna zadeva specifična, saj ima v zavarovanje predlagana terjatev dva dela in odločanje o predlogu zahteva dvojno obravnavo, najprej odločanje o izkazanosti predmetne terjatve, ki jo ima upnica do odgovorne družbe in ki jo že vtožuje v pravdnem postopku in zatem odločanje o izkazanosti terjatve upnice na podlagi 8. člena ZGD-1 do odgovornih družbenikov, ki sta dolžnika v predmetni zadevi. Meni, da je upnica s sklicevanjem na tožbene navedbe in pripravljalno vlogo povsem utemeljila verjetnost obstoja svoje terjatve in izkazala vse predpostavke za izdajo začasne odredbe. Ni razumnega razloga za razlikovanje položaja upnika, ki predlog za izdajo začasne odredbe (v katerem se za utemeljevanje obstoja terjatve sklicuje na tožbeno naracijo) vloži skupaj s tožbo v pravdnem postopku in upnika, ki predlog za izdajo začasne odredbe vloži pri drugem pristojnem sodišču in predlogu priloži že vloženo tožbo. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločitvijo kršilo upničino ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS v zvezi s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Res je, da so stranke predmetnega postopka formalno druge kot v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vendar je upnica že v predlogu izpostavila, da sta dolžnika v predmetni zadevi zakonita zastopnika družbe A. d.o.o., od katere v pravdi zahteva plačilo denarne odškodnine. Tako sta zakonita zastopnika očitno seznanjena s stanjem navedene pravde in vsemi tožbenimi navedbami, na katerih upnica temelji svojo terjatev. Upnica v preostanku predloga obsežno in dokazno podprto utemelji nadaljni obstoj svoje terjatve do dolžnikov na podlagi 8. člena ZGD-1, kar pa prvostopenjsko sodišče povsem prezre. Odločitev sodišča pomeni odstop od ustaljene sodne prakse. Upnica se je namreč želela izogniti in sodišče razbremeniti obsežnega navajanja dejstev v priloženi tožbi in pripravljalni vlogi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z določbo 270. člena ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Za izdajo začasne odredbe v postopku, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba najprej verjetno izkazati terjatev do družbe in zatem verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja družbenik, torej obstoj pogojev za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, ki ga lahko reši sodišče v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti1. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker upnica svoje terjatve v predlogu za izdajo začasne odredbe naj ne bi v zadostni meri konkretizirala, zaradi česar ni mogoč preizkus njene verjetnosti.

7. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je sodišče prve stopnje, glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo, vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da mora upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj svoje terjatve oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, s čimer verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki je lahko podlaga za izdajo začasne odredbe. Trditvena in dokazna podlaga morata biti v predlogu konkretizirana v takšni meri, da omogoča sodišču ugotavljanje obstoja vseh pogojev za izdajo začasne odredbe. Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju opr.št. P 46/20202, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.

8. Zatrjevana terjatev v predmetnem postopku temelji na očitku odgovornosti družbenikov (dolžnikov) za obveznosti družbe A. d.o.o., pri čemer je potrebno, kot je obrazloženo že zgoraj, predhodno s stopnjo verjetnosti izkazati terjatev do družbe, kar upnica vtožuje v postopku zoper družbo, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju in kar predstavlja predhodno vprašanje v predmetnem postopku, saj je od tega odvisna terjatev do obeh dolžnikov, kar bo predmet presoje v ponovljenem postopku.

9. Glede na navedeno je pritožba upnice utemeljena, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje, ob upoštevanju materialnopravnih stališč in razlogov tega sklepa ponovno presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.

10. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ) 1 O tem VSL sklep I Cp 2163/2014 2 V postopku I Ip 46/2020 je sodišče izdalo začasno odredbo dne 2. junija 2021, s katero je s stopnjo verjetnosti ugotovilo obstoj terjatve do družbe