Jedro

Glede na navedbi A.A. kot uradne osebe tako na prvostopenjski kot tudi na drugostopenjski odločbi (upoštevaje pri tem tudi tretji odstavek 49. člena Zakona o lokalni samoupravi, po katerem je tajnik občine uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih) to pomeni, da je bila uradna oseba A.A. brez dvoma udeležena tako v postopku na prvi stopnji kot na drugi stopnji. S tem pa je drugostopenjski organ ob obravnavi tožnikove pritožbe ravnal v nasprotju s 4. točko 35. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Župana Občine Šenčur št. 354-19/2015-997 z dne 12. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Šenčur (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je tožniku kot lastniku objekta na naslovu …, ..., na zemljišču s parc. št. 612/5, k.o. ..., odmerila komunalni prispevek za izboljšano komunalno opremljenost (javno kanalizacijsko omrežje) v višini 1.074,22 EUR. Znesek mora tožnik poravnati po dokončnosti odločbe na ustrezen račun. Po plačilu komunalnega prispevka bo Občina Šenčur, to je toženka v predmetnem upravnem sporu, obvestila upravljavca javne kanalizacije, ki bo tožniku izdal soglasje za priklop objekta na javno kanalizacijsko omrežje. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ navaja, da je toženka zgradila kanalizacijsko omrežje na območju naselij Luže, Visoko-del, Hotemaže in Olševek. Po enačbi se na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacije v naseljih Luže, Visoko-del, Hotemaže in Olševek (v nadaljevanju Odlok) tožniku odmeri komunalni prispevek po uradni dolžnosti. Rok priključitve objekta na kanalizacijsko omrežje znaša 6 mesecev od izdaje odločbe o plačilu komunalnega prispevka.

2. Župan Občine Šenčur (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 12. 11. 2015 kot neutemeljeno v celoti zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnik vlaga zoper upravni odločbi obeh stopenj tožbo zaradi kršitev materialnega prava, bistvenih postopkovnih kršitev in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju (1. do 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da prvostopenjska odločba temelji na napačni pravni podlagi, ki pa sicer tudi ni določno navedena. Pred izdajo odločbe ni bilo pridobljeno njegovo soglasje oziroma soglasje lastnikov objekta, niti ni bila sklenjena nobena pogodba ali sporazum o odmeri komunalnega prispevka, zaradi česar odločba pomeni samovoljno poseganje prvostopenjskega organa v pravice posameznikov. Priključitev objekta na omrežje toženke ni možna, saj toženka ni izvedla vseh del, ki so za to potrebna. Toženka bi morala predhodno izvesti priključek na parc. št. 612/5 k.o. ..., česar pa ni storila. Izpodbijana odločba je že iz tega razloga nezakonita in preuranjena. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je zagotovljen priključek na parc. št. 612/16 k.o. ..., kar pa zanj ni sprejemljiva rešitev, s stroškovnega vidika (bistveno dražji stroški priključitve) in ker bi s tem onemogočili gradnjo nove stanovanjske hiše na tej parceli. Njegove pripombe niso bile upoštevane. Odločbe o odmeri komunalnega prispevka se vedno izdajo po pridobitvi vseh soglasij, v konkretnem primeru pa velja obratno, ker bo soglasje za priklop objekta na javno komunalno omrežje izdano po plačilu komunalnega prispevka. Prvostopenjska odločba je najmanj preuranjena, saj se pridobitve soglasja ne more predvidevati. V izreku odločbe bi moralo biti navedeno, da bodo plačana sredstva vrnjena, če soglasje ne bo izdano. Ocenjuje, da je izračun komunalnega prispevka nerazumljiv in pomanjkljivo obrazložen. Tudi izreka prvostopenjske in drugostopenjske odločbe sta nerazumljiva. Sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi odpravi oziroma podredno, naj ju odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženki naloži v plačilo stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožnikovi očitki o materialnopravnih in procesnih kršitvah ter zmotno in nepopolnem ugotovljenem dejanskem stanju pavšalni. Pravno podlago za obračun komunalnega prispevka po uradni dolžnosti daje 10. člen Odloka. Trditev, da bi ona morala financirati priključek, ker je pridobila sredstva iz evropskega sklada, ni točna, saj se je z „evropskim“ denarjem pokril le del celotne investicije. Upoštevaje 15. člen Odloka je bil priključek zgrajen v skladu z željami tožnika, ki je predlagal mesto priključitve. Ni sporno, da je tožnikov objekt mogoče priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Soglasje za priključitev se izda skladno s 23. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Šenčur. Glede na predpisane pogoje je dano zadostno zagotovilo, da se po plačilu komunalnega prispevka izda soglasje A., JP, d.o.o. Pravna ureditev komunalnega prispevka ne daje podlage, da bi se o vprašanju, kje naj se tožnik priključi na javno kanalizacijsko omrežje, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka. V zadevi je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče parc. št. 612/5, k.o. ... v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Temu pa tožnik ne nasprotuje. Sodišču predlaga, naj tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne z vsemi stroškovnimi posledicami.

K I. točki izreka

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je med strankama sporna odmera komunalnega prispevka tožniku za izboljšano komunalno opremljenost (javno kanalizacijsko omrežje). Drugostopenjski organ je s svojo odločbo potrdil tako odločitev prvostopenjskega organa, ki ji tožnik nasprotuje.

7. Kot izhaja iz predloženih izpodbijanih upravnih aktov, je prvostopenjsko odločbo (občinske uprave) izdala uradna oseba A,A,, ki je na odločbi navedena v svojstvu tajnika občine, in lastnoročno podpisana. Ista oseba, A.A., pa je na drugostopenjski odločbi navedena kot uradna oseba, ki je postopek vodila, in je (tudi) lastnoročno podpisana; kot iz navedene pritožbene odločbe izhaja, pa je to izdal župan. Po prvem odstavku 216. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda, poleg tega pa tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe.

8. ZUP v 4. točki 35. člena določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Kot izhaja iz citiranega določila, niti ni relevantno, ali je oseba na obeh stopnjah postopka odločala ali pa je opravljala posamezna dejanja v postopku. Z drugimi besedami: če je bila določena uradna oseba udeležena že v postopku na prvi stopnji, na drugi stopnji ne sme opravljati nobenih dejanj v postopku.

9. Glede na navedbi A.A. kot uradne osebe tako na prvostopenjski kot tudi na drugostopenjski odločbi (upoštevaje pri tem (tudi) tretji odstavek 49. člena Zakona o lokalni samoupravi, po katerem je tajnik občine uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih) to pomeni, da je bila uradna oseba A.A. brez dvoma udeležena tako v postopku na prvi stopnji kot na drugi stopnji. S tem pa je drugostopenjski organ ob obravnavi tožnikove pritožbe ravnal v nasprotju s citirano 4. točko 35. člena ZUP.

10. Če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Po ZUS-1 (tretji odstavek 27. člena) je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Na absolutne bistvene kršitve pravil postopka sodišče v upravnem sporu pazi po uradni dolžnosti (20. člen in 40. člen ZUS-1). Glede na to je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Ker so bila pravila postopka kršena v postopku na drugi stopnji, ugotovljena kršitev pa je taka, da je posegla v dokončnost izpodbijane prvostopenjske odločbe, sodišče zakonitosti prvostopenjske odločbe ni moglo preizkušati, pač pa je ob uporabi tretjega odstavka istega člena (po katerem sodišče lahko glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta) odpravilo drugostopenjsko odločbo in zadevo vrnilo v ponovni postopek organu, ki jo je izdal. Ta organ je v ponovnem (pritožbenem) postopku vezan na v tej sodbi izražena stališča sodišča, ki se tičejo postopka, kot določa četrti odstavek 64. člena ZUS-1. 11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave (na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, kajti že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov in upravnih spisov je bilo očitno, da je treba tožbi ugoditi.

K II. točki izreka

12. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku stroške odmerilo v znesku 285,00 EUR na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečanem za 22 % DDV, ker je tožnikov pooblaščenec (odvetnik) zavezanec za DDV.